Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Delavnica o dostojnem delu, skupnem dobrem in okolju s študenti

Datum: 29. julij 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli delavnico s študenti na temo hitre mode kot konkretnega primera povezave med potrošnjo, globalnimi dobavnimi verigami, delavskimi pravicami in okoljskimi vprašanji. Aktivnost je bila zasnovana tako, da so udeleženci skozi izdelek, s katerim se srečujejo v vsakdanjem življenju, raziskovali širše družbene, ekonomske in okoljske procese.

Udeleženci so skozi primer vsakdanjih oblačil analizirali pot izdelka od proizvodnje do prodaje ter razmišljali o tem, kdo sodeluje v posameznih fazah proizvodnje in distribucije, kakšni so interesi različnih akterjev ter kakšen je položaj delavcev znotraj globalnih dobavnih verig.

V nadaljevanju so udeleženci delali v manjših skupinah. Vsaka skupina je obravnavala konkreten problem, povezan z delom v globalnih dobavnih verigah, ter analizirala položaj in interese različnih akterjev – delavcev, lastnikov tovarn, velikih blagovnih znamk, trgovcev in potrošnikov. Pri tem so posebno pozornost namenili vprašanju, kako so med različnimi akterji porazdeljeni moč, odgovornost in možnosti vplivanja na delovne pogoje.

Sledila je skupna refleksija, v kateri so skupine predstavile svoje ugotovitve in jih primerjale med seboj. Razprava se je osredotočila na vprašanje individualne in kolektivne odgovornosti, pomen sindikalnega organiziranja ter vlogo podjetij in javnih institucij pri zagotavljanju dostojnega dela.

Delavnica je udeležencem omogočila, da so vprašanje vsakdanje potrošnje povezali s širšimi vprašanji globalnih neenakosti, delavskih pravic, ekonomskih interesov, okoljske odgovornosti in možnosti za kolektivno delovanje.

2. Namen aktivnosti

Cilji delavnice so bili:

1. študentom približati delovanje globalnih dobavnih verig skozi konkreten primer hitre mode,
2. poglobiti razumevanje položaja delavcev v tekstilni industriji in globalnih proizvodnih procesih,
3. raziskati povezave med potrošnjo, proizvodnjo, delovnimi pogoji in okoljskimi vprašanji,
4. razvijati razumevanje različnih interesov in razmerij moči med akterji v dobavni verigi,
5. spodbuditi kritičen razmislek o individualni in kolektivni odgovornosti,
6. poglobiti razumevanje pomena sindikalnega in kolektivnega organiziranja pri izboljševanju delovnih pogojev,
7. spodbuditi razmislek o odgovornosti podjetij in javnih institucij pri zagotavljanju dostojnega dela,
8. razvijati solidarnost z delavci, ki delajo v negotovih in neenakih delovnih razmerah.

3. Potek in vključevanje mladih

Delavnica je temeljila na aktivnem sodelovanju študentov ter kombinaciji skupne razprave, analize konkretnih primerov in dela v manjših skupinah.

a) Hitra moda kot izhodišče za razumevanje globalnih procesov

V uvodnem delu smo izhajali iz oblačil kot izdelkov, s katerimi se udeleženci srečujejo vsak dan. Skupaj smo razmišljali o poti posameznega izdelka od proizvodnje do prodaje ter o številnih ljudeh in podjetjih, ki sodelujejo v tem procesu.

Na ta način smo vsakdanjo potrošnjo povezali s širšimi vprašanji globalne proizvodnje, ekonomskih odnosov, delavskih pravic in okoljske odgovornosti.

b) Globalne dobavne verige in položaj delavcev

V nadaljevanju smo analizirali osnovno strukturo globalnih dobavnih verig. Udeleženci so razmišljali o različnih fazah proizvodnje in distribucije ter o položaju delavcev znotraj teh procesov.

Posebno pozornost smo namenili vprašanju, kdo sprejema ključne odločitve, kdo ima največ možnosti vplivanja na pogoje proizvodnje ter kako se ekonomska moč razlikuje med posameznimi akterji v dobavni verigi.

c) Skupinsko delo in analiza različnih akterjev

Udeleženci so se razdelili v manjše skupine, ki so obravnavale konkretne probleme, povezane z delom v globalnih dobavnih verigah.

Skupine so analizirale položaj in interese delavcev, lastnikov tovarn, velikih blagovnih znamk, trgovcev in potrošnikov. Razmišljale so o tem, kakšne možnosti ima posamezni akter za vplivanje na delovne pogoje ter kako so znotraj dobavne verige porazdeljeni moč, odgovornost in ekonomski interesi.

d) Individualna in kolektivna odgovornost

Pomemben del razprave je bil namenjen vprašanju odgovornosti. Udeleženci so razmišljali o tem, koliko lahko na razmere vplivajo posamezni potrošniki in delavci ter kje so meje individualnega delovanja.

Razprava se je nato usmerila k kolektivnim in sistemskim možnostim spreminjanja razmer, vključno z organiziranjem delavcev, odgovornostjo podjetij in vlogo javnih institucij.

e) Sindikalno in kolektivno organiziranje

Posebno pozornost smo namenili položaju posameznega delavca znotraj globalnih ekonomskih odnosov. Udeleženci so razpravljali o tem, zakaj posameznik pogosto težko vpliva na svoje delovne pogoje ter kako se njegov položaj lahko spremeni, ko se delavci povežejo in organizirajo.

Na tej podlagi smo obravnavali pomen sindikalnega organiziranja, solidarnosti in kolektivnega zastopanja skupnih interesov.

f) Skupna refleksija

V zaključnem delu so skupine predstavile svoje ugotovitve ter primerjale različne perspektive in predlagane rešitve.

Skupna refleksija je pokazala, da problema delovnih pogojev v globalnih dobavnih verigah ni mogoče razumeti zgolj kot vprašanje odločitev posameznih delavcev ali potrošnikov. Udeleženci so prepoznavali pomen širših ekonomskih odnosov, razmerij moči, kolektivnega organiziranja ter odgovornosti podjetij in institucij.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali svoje razumevanje globalnih dobavnih verig, položaja delavcev v tekstilni industriji, uporabnost skupinskega dela, pomen kolektivnega organiziranja in relevantnost obravnavanih tem.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje globalnih dobavnih verig: 4,6 / 5,
2. razumevanje položaja delavcev: 4,6 / 5,
3. uporabnost skupinskega dela: 4,2 / 5,
4. razumevanje pomena kolektivnega organiziranja: 4,5 / 5,
5. relevantnost obravnavanih tem: 4,8 / 5.

V skupinskih refleksijah je posebej izstopalo vprašanje neenake porazdelitve moči in odgovornosti znotraj globalnih dobavnih verig. Udeleženci so prepoznali, da različni akterji nimajo enakih možnosti vplivanja na pogoje proizvodnje in dela.

Posebej so poudarili, da posamezni delavec težko vpliva na svoje delovne pogoje brez podpore sodelavcev in organiziranega delovanja. To je predstavljalo pomembno izhodišče za razpravo o sindikalnem organiziranju, solidarnosti in kolektivnem zastopanju interesov.

Visoka povprečna ocena relevantnosti obravnavanih tem (4,8 / 5) kaže, da so udeleženci vprašanja globalnih dobavnih verig, delavskih pravic in hitre mode prepoznali kot neposredno povezana s sodobnimi družbenimi in delovnimi razmerami.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju delovanja globalnih dobavnih verig,
2. poglobljenemu razumevanju položaja delavcev v tekstilni industriji,
3. boljšemu prepoznavanju interesov in razmerij moči med različnimi akterji,
4. razumevanju omejitev individualnega delovanja in pomena kolektivnih rešitev,
5. poglobljenemu razumevanju pomena sindikalnega organiziranja,
6. povezovanju vsakdanje potrošnje z vprašanji dostojnega dela, globalnih neenakosti in okoljske odgovornosti.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Delavnica je pomembno prispevala k ciljem projekta, saj je študentom omogočila, da so skozi konkreten in vsakdanji primer hitre mode raziskovali povezave med dostojnim delom, ekonomskimi odnosi, potrošnjo, skupnim dobrim in okoljskimi vprašanji.

Na področju znanja so udeleženci pridobili oziroma poglobili:

1. razumevanje delovanja globalnih dobavnih verig,
2. poznavanje problematike delovnih pogojev v tekstilni industriji,
3. razumevanje razmerij moči med delavci, podjetji in potrošniki,
4. razumevanje povezav med potrošnjo, proizvodnjo in delovnimi pogoji,
5. razumevanje pomena sindikalnega in kolektivnega organiziranja.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost prepoznavanja interesov in položaja različnih akterjev,
2. sposobnost analiziranja razmerij moči znotraj globalnih dobavnih verig,
3. sodelovanje in oblikovanje skupnih ugotovitev v manjši skupini,
4. argumentirano sodelovanje v skupinski refleksiji in razpravi,
5. sposobnost povezovanja vsakdanjih potrošniških praks s širšimi družbenimi in ekonomskimi procesi.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji občutljivosti za neenake delovne pogoje,
2. krepitvi solidarnosti z delavci v negotovih delovnih razmerah,
3. večji pripravljenosti za skupinsko iskanje rešitev,
4. večjemu zavedanju pomena kolektivnega delovanja,
5. razvoju kritičnega odnosa do neenake porazdelitve moči in odgovornosti v globalnih ekonomskih odnosih.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje. S konkretnim primerom hitre mode so udeleženci povezali vsakdanje življenjske in potrošniške prakse z globalnimi ekonomskimi procesi, delavskimi pravicami in okoljskimi vprašanji ter razvijali razumevanje, da zagotavljanje dostojnega dela in skupnega dobrega zahteva tudi kolektivne in sistemske rešitve.

Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Delavnica za pripravo lokalnih terenskih akcij

Datum: 9. junij 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli delavnico za pripravo lokalnih terenskih akcij, namenjeno praktični pripravi mladih na obiske delovnih mest ter neposreden stik z delavci. Aktivnost je bila zasnovana kot praktična nadgradnja vsebin o dostojnem delu, delavskih pravicah, solidarnosti in kolektivnem organiziranju.

V prvem delu so udeleženci skozi predstavitev in izmenjavo izkušenj iz sindikalne prakse spoznali, kako poteka vzpostavljanje stika z delavci na delovnem mestu, katere teme je smiselno odpirati ter kako skozi pogovor prepoznavati probleme in interese, ki so skupni večjemu številu zaposlenih.

Posebno pozornost smo namenili razumevanju terenskega dela kot procesa poslušanja, vzpostavljanja zaupanja in dolgoročnega grajenja odnosov z delavci. Udeleženci so razpravljali o razlikah med individualnimi težavami in problemi, ki jih lahko kot skupne prepozna večja skupina zaposlenih ter predstavljajo izhodišče za kolektivno delovanje.

V praktičnem delu so se udeleženci pripravljali na konkretne obiske delovnih mest. Skupaj so opredelili namen obiskov, način pristopa k delavcem, ključne teme za pogovor ter način sistematičnega beleženja ugotovitev.

V zaključnem delu so bile oblikovane terenske skupine in razdeljene osnovne naloge za pripravo in izvedbo obiskov. Udeleženci so določili, kdo bo vzpostavljal prvi stik, kdo bo vodil pogovor oziroma postavljal vprašanja ter kdo bo beležil ključne ugotovitve.

2. Namen aktivnosti

Cilji delavnice so bili:

1. mladim predstaviti namen in osnovne metode terenskega dela,
2. predstaviti praktične izkušnje in metode sindikalnega organiziranja na terenu,
3. razvijati sposobnost vzpostavljanja neposrednega in spoštljivega stika z delavci,
4. razvijati sposobnost aktivnega poslušanja in postavljanja odprtih vprašanj,
5. usposobiti udeležence za razlikovanje med individualnimi in skupnimi problemi delavcev,
6. razvijati sposobnost prepoznavanja skupnih interesov in možnosti za kolektivno delovanje,
7. praktično pripraviti udeležence na izvedbo lokalnih terenskih akcij,
8. okrepiti sodelovanje, odgovornost in jasno delitev nalog znotraj terenskih skupin.

3. Potek in vključevanje mladih

Delavnica je bila izrazito praktično in participativno usmerjena ter je bila razdeljena na več medsebojno povezanih sklopov:

a) Uvod v terensko delo

V prvem delu smo opredelili namen terenskega dela ter razpravljali o tem, zakaj je neposreden stik z delavci pomemben za razumevanje njihovih delovnih in življenjskih razmer.

Posebej smo poudarili, da namen obiska ni zgolj posredovanje informacij, temveč predvsem vzpostavljanje pogovora, poslušanje izkušenj delavcev ter postopno razvijanje zaupanja.

b) Izkušnje iz sindikalne prakse

Udeležencem smo predstavili konkretne izkušnje iz sindikalnega terenskega dela. Razpravljali smo o tem, kako pristopiti k delavcem, kako začeti pogovor, katere vrste vprašanj spodbujajo sogovornika k izražanju lastnih izkušenj ter kako se odzvati na različne odzive.

Udeleženci so ob konkretnih primerih razmišljali o tem, kakšen pristop omogoča odprt in spoštljiv pogovor.

c) Aktivno poslušanje in postavljanje vprašanj

Pomemben del delavnice je bil namenjen komunikacijskim spretnostim. Udeleženci so spoznavali pomen odprtih vprašanj in aktivnega poslušanja.

Razpravljali smo o tem, kako pogovor usmerjati tako, da delavec sam opiše svoje izkušnje, probleme in potrebe, namesto da bi mu vnaprej ponujali odgovore ali predpostavljali, kateri problemi so zanj najpomembnejši.

d) Od individualnih težav do skupnih problemov

Udeleženci so se učili razlikovati med individualnimi težavami posameznega delavca in problemi, ki se ponavljajo pri večjem številu zaposlenih.

Posebno pozornost smo namenili vprašanju, kako skozi več pogovorov prepoznati ponavljajoče se probleme in skupne interese ter kako lahko takšne ugotovitve predstavljajo izhodišče za nadaljnje povezovanje in kolektivno delovanje.

e) Priprava konkretnih terenskih obiskov

V praktičnem delu so udeleženci načrtovali konkretne obiske delovnih mest. Opredelili so namen posameznega obiska, način pristopa k delavcem in ključna vprašanja, ki jih želijo odpreti.

Skupaj smo oblikovali osnovni okvir terenskega pogovora ter način beleženja informacij, ki omogoča kasnejšo skupinsko analizo ugotovitev.

f) Oblikovanje terenskih skupin in razdelitev nalog

V zaključnem delu so udeleženci oblikovali manjše terenske skupine. Znotraj posameznih skupin so razdelili osnovne vloge in odgovornosti.

Določili so, kdo bo vzpostavil prvi stik z delavci, kdo bo vodil pogovor in postavljal vprašanja ter kdo bo skrbel za beleženje ključnih ugotovitev.

Takšna razdelitev je udeležencem omogočila, da so teoretično in praktično pripravo neposredno prevedli v načrt konkretnega skupinskega delovanja.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali svoje razumevanje namena terenskega dela, uporabnost predstavljenih izkušenj iz sindikalne prakse, pripravljenost za neposreden stik z delavci, sposobnost prepoznavanja skupnih problemov ter uporabnost dela v terenskih skupinah.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje namena terenskega dela: 4,5 / 5,
2. uporabnost izkušenj iz sindikalne prakse: 4 / 5,
3. pripravljenost za obisk delovnih mest: 4,2 / 5,
4. razumevanje prepoznavanja skupnih problemov: 4,5 / 5,
5. uporabnost dela v terenskih skupinah: 4,2 / 5.
6. 
   

Udeleženci so kot posebej koristno izpostavili praktično predstavitev sindikalnega terenskega dela ter pripravo konkretnega pristopa za pogovor z delavci.

Pomemben uvid je bil, da terensko delo ni namenjeno zgolj posredovanju informacij, temveč predvsem poslušanju, vzpostavljanju zaupanja in prepoznavanju problemov, ki jih delavci doživljajo kot skupne. Udeleženci so poudarili tudi pomen dobre priprave, jasne razdelitve nalog znotraj skupine in sistematičnega beleženja ugotovitev.

Pomemben rezultat aktivnosti je bila neposredna priprava udeležencev na naslednjo fazo aktivnosti – izvedbo obiskov delovnih mest in neposredne pogovore z delavci.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju namena in metod terenskega dela,
2. večji pripravljenosti udeležencev za neposreden stik z delavci,
3. razvoju sposobnosti aktivnega poslušanja in vodenja pogovora,
4. boljšemu prepoznavanju skupnih problemov in interesov,
5. razumevanju pomena zaupanja in dolgoročnega vzpostavljanja odnosov,
6. praktični pripravi terenskih skupin in jasni razdelitvi nalog.
7. 
   

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Delavnica je pomembno prispevala k ciljem projekta, saj je mladim omogočila prehod od teoretičnega razumevanja dostojnega dela, delavskih pravic in kolektivnega organiziranja k praktičnemu razvijanju spretnosti, potrebnih za aktivno vključevanje v lokalno okolje.

Na področju znanja so udeleženci pridobili oziroma poglobili:

1. poznavanje načinov priprave in izvedbe obiskov delovnih mest,
2. razumevanje razlikovanja med individualnimi in skupnimi problemi delavcev,
3. razumevanje pomena vzpostavljanja zaupanja in dolgoročnega odnosa z delavci,
4. poznavanje osnovnih korakov pri pripravi lokalne terenske akcije,
5. razumevanje pomena sistematičnega zbiranja in analiziranja ugotovitev s terena.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. vzpostavljanje prvega stika in vodenje pogovora z delavci,
2. postavljanje odprtih vprašanj in aktivno poslušanje,
3. prepoznavanje skupnih problemov in interesov,
4. beleženje in skupinsko analizo ugotovitev s terena,
5. načrtovanje konkretnih terenskih aktivnosti,
6. sodelovanje in prevzemanje različnih vlog znotraj skupine.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji samozavesti za neposreden stik z delavci,
2. večji pripravljenosti za aktivno sodelovanje pri lokalnih terenskih akcijah,
3. razvoju odgovornega in spoštljivega pristopa do sogovornikov,
4. večjemu zavedanju pomena poslušanja in vzpostavljanja zaupanja,
5. krepitvi občutka za solidarnost in kolektivno delovanje,
6. večji pripravljenosti za prevzemanje odgovornosti pri skupinskih aktivnostih.

Delavnica je tako neposredno podprla participativno razsežnost projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, saj udeleženci niso ostali zgolj pri spoznavanju in razpravljanju o družbenih problemih, temveč so se praktično pripravljali na aktivno vključevanje v lokalno okolje, neposreden stik z delavci ter prepoznavanje možnosti za skupno in kolektivno delovanje.

Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Filmski večer – Matewan

Datum: 14. maj 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo organizirali tretji filmski večer iz cikla filmskih večerov o delavskih pravicah, dostojnem delu in skupnem dobrem. Ogledali smo si film Matewan (1987), ki skozi zgodbo rudarskih delavcev in njihovega organiziranja odpira vprašanja delavskih pravic, sindikalnega organiziranja, stavke, solidarnosti ter razmerij moči med delavci in podjetji.

Poseben poudarek aktivnosti je bil namenjen procesu kolektivnega organiziranja. Udeleženci so skozi filmsko zgodbo spremljali, kako se delavci kljub razlikam med njimi poskušajo povezati v kolektiv ter kako podjetje njihovo organiziranje poskuša oslabiti z uporabo nadomestnih delavcev, pritiski in spodbujanjem delitev med različnimi skupinami delavcev.

Po ogledu filma je sledila moderirana diskusija o pomenu sindikalnega organiziranja, stavke in delavske solidarnosti. Udeleženci so analizirali, kako lahko rasne, etnične, socialne in druge delitve zmanjšujejo sposobnost delavcev za skupno delovanje ter kako je mogoče takšne razlike uporabljati za ohranjanje neenakih razmerij moči.

Film je predstavljal tudi izhodišče za primerjavo zgodovinskih oblik delavskega organiziranja s sodobnimi razmerami v svetu dela in za razmislek o aktualnem pomenu kolektivnega organiziranja.

2. Namen aktivnosti

Cilji filmskega večera so bili:

1. mladim skozi filmski medij približati pomen sindikalnega organiziranja in stavke,
2. poglobiti razumevanje razmerij moči med delavci, podjetji in institucijami,
3. predstaviti zgodovinske primere delavskega organiziranja in konfliktov med delom in kapitalom,
4. spodbuditi razmislek o mehanizmih, s katerimi je mogoče preprečevati ali slabiti kolektivno organiziranje delavcev,
5. poudariti pomen preseganja rasnih, etničnih, socialnih in drugih delitev med delavci,
6. razvijati razumevanje solidarnosti kot pomembnega pogoja za učinkovito kolektivno delovanje,
7. povezati zgodovinske izkušnje delavskega organiziranja s sodobnimi delovnimi razmerami in izzivi.

3. Potek in vključevanje mladih

Filmski večer je bil zasnovan v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Uvod in umestitev filma

Pred projekcijo smo udeležencem predstavili osnovni zgodovinski in družbeni kontekst filma Matewan. Posebej smo izpostavili vprašanja delavskega organiziranja, sindikatov, stavk ter konfliktov med interesi delavcev in podjetij.

Udeležence smo spodbudili, da so med ogledom pozorni na odnose med različnimi skupinami delavcev, načine njihovega organiziranja ter mehanizme, s katerimi podjetje poskuša preprečiti njihovo povezovanje.

b) Ogled filma

Udeleženci so si skupaj ogledali film Matewan. Filmska zgodba jim je omogočila spremljanje razvoja delavskega kolektiva od začetnega nezaupanja in delitev do postopnega oblikovanja solidarnosti in skupnega delovanja.

Posebno pozornost so namenili vlogi sindikalnega organiziranja in stavke ter vprašanju, kako lahko skupno delovanje spremeni razmerje moči med posameznimi delavci in podjetjem.

c) Sindikalno organiziranje in stavka

Po ogledu smo razpravljali o vlogi sindikata kot strukture, ki omogoča povezovanje posameznih delavcev okoli skupnih interesov.

Udeleženci so analizirali pomen stavke kot oblike kolektivnega delovanja ter razmišljali o tem, zakaj ima skupina organiziranih delavcev drugačen položaj kot posameznik, ki se z delodajalcem sooča sam.

d) Mehanizmi preprečevanja kolektivnega organiziranja

Pomemben del razprave je bil namenjen načinom, s katerimi podjetje v filmu poskuša oslabiti stavko in organiziranje delavcev.

Udeleženci so prepoznavali uporabo nadomestnih delavcev, pritiskov, zastraševanja in spodbujanja konfliktov med različnimi skupinami kot načine zmanjševanja kolektivne moči delavcev.

Razprava je omogočila tudi primerjavo teh zgodovinskih primerov z različnimi oblikami pritiskov in ovir, s katerimi se lahko delavci pri organiziranju srečujejo danes.

e) Delitve med delavci in pomen solidarnosti

Osrednji del razprave je bil namenjen odnosom med različnimi skupinami delavcev. Udeleženci so analizirali, kako rasne, etnične, socialne in druge razlike vplivajo na možnosti za kolektivno delovanje.

Posebej smo razpravljali o tem, da obstoj razlik sam po sebi ne preprečuje solidarnosti, temveč je pomembno, ali jih različne skupine uspejo preseči in prepoznati skupne interese.

Film je tako omogočil razmislek o solidarnosti, ki temelji na skupnem položaju in skupnem delovanju kljub razlikam med posamezniki.

f) Povezovanje s sodobnimi delovnimi razmerami

V zaključnem delu so udeleženci primerjali razmere, predstavljene v filmu, s sodobnim svetom dela.

Razpravljali so o tem, kako se je delavsko organiziranje skozi čas spreminjalo, kateri problemi ostajajo podobni ter kakšen pomen imajo sindikati, solidarnost in kolektivno delovanje pri današnjem prizadevanju za dostojno delo in delavske pravice.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali svoje razumevanje sindikalnega organiziranja, pomena stavke in kolektivnega delovanja, vpliva delitev med delavci, razmerij moči med delavci in podjetji ter relevantnost tem filma za sodobne delovne razmere.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje pomena sindikalnega organiziranja: 5 / 5,
2. razumevanje pomena stavke in kolektivnega delovanja: 4,5 / 5,
3. razumevanje vpliva delitev med delavci: 4 / 5,
4. razumevanje razmerij moči med delavci in podjetji: 4,5 / 5,
5. relevantnost tem za sodobne delovne razmere: 4,5 / 5.

Udeleženci so kot enega ključnih poudarkov filma izpostavili pomen solidarnosti med delavci, ki presega rasne, etnične in druge razlike. Razprava je pokazala razumevanje, da lahko delitve med različnimi skupinami delavcev zmanjšujejo njihovo kolektivno moč ter koristijo tistim, ki želijo preprečiti njihovo organiziranje.

Posebej je bil izpostavljen pomen sindikata kot strukture, ki posamezne delavce povezuje v kolektiv in jim omogoča učinkovitejše zastopanje skupnih interesov. Udeleženci so skozi film bolje razumeli tudi pomen stavke kot kolektivnega sredstva, s katerim lahko delavci vplivajo na razmerje moči.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju pomena sindikalnega organiziranja,
2. poglobljenemu razumevanju stavke in kolektivnega delovanja,
3. prepoznavanju različnih načinov preprečevanja in slabljenja delavskega organiziranja,
4. razumevanju vpliva delitev med delavci na njihovo kolektivno moč,
5. razumevanju pomena solidarnosti med delavci različnih okolij,
6. povezovanju zgodovinskih izkušenj delavskega organiziranja s sodobnimi delovnimi razmerami.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Filmski večer je pomembno prispeval k ciljem projekta, saj je mladim skozi konkreten zgodovinski primer omogočil poglobljeno razumevanje delavskih pravic, sindikalnega organiziranja, kolektivnega delovanja in solidarnosti.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje pomena sindikalnega organiziranja in stavke,
2. poznavanje zgodovinskih oblik delavskega organiziranja in konfliktov med delom in kapitalom,
3. razumevanje pomena solidarnosti med delavci različnih rasnih, etničnih in socialnih okolij,
4. razumevanje razmerij moči med delavci, podjetji in lokalnimi institucijami,
5. poznavanje različnih mehanizmov, s katerimi je mogoče preprečevati ali slabiti kolektivno organiziranje.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost kritične analize delovnih in družbenih odnosov skozi filmsko vsebino,
2. sposobnost prepoznavanja mehanizmov ustvarjanja in izkoriščanja delitev med različnimi skupinami delavcev,
3. sposobnost analiziranja razmerij moči med različnimi družbenimi akterji,
4. sposobnost povezovanja zgodovinskih primerov delavskega organiziranja s sodobnimi delovnimi razmerami,
5. sposobnost sodelovanja v argumentirani skupinski razpravi.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. krepitvi solidarnosti z delavci ne glede na njihovo poreklo ali družbeni položaj,
2. večji pripravljenosti za razmislek o kolektivnih načinih reševanja problemov,
3. večjemu razumevanju pomena preseganja delitev pri skupnem delovanju,
4. večji pripravljenosti za vključevanje v razprave o delavskih pravicah in dostojnem delu,
5. večjemu zavedanju pomena organiziranja in solidarnosti pri uveljavljanju skupnih interesov.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, predvsem s poglabljanjem razumevanja delavskih pravic, sindikalnega organiziranja, solidarnosti in kolektivnega delovanja ter z razvijanjem sposobnosti mladih za kritično razumevanje razmerij moči v svetu dela.

Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Bralno srečanje – Branko Bembič: Ekonomski boj in razredna kultura delavcev

Datum: 15. april 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo organizirali bralno srečanje, na katerem so udeleženci obravnavali članek Branka Bembiča Ekonomski boj in razredna kultura delavcev. Srečanje je bilo namenjeno poglobljenemu razumevanju pomena ekonomskega boja delavcev ter njegove vloge pri oblikovanju solidarnosti, kolektivne zavesti in razredne kulture.

Udeleženci so besedilo prebrali pred srečanjem, kar je omogočilo, da smo se na dogodku osredotočili predvsem na skupno interpretacijo ključnih argumentov, razjasnjevanje zahtevnejših konceptov ter povezovanje teoretičnih izhodišč s sodobnimi razmerami v svetu dela.

Posebno pozornost smo namenili razmisleku o tem, da pomen ekonomskega boja ni omejen zgolj na doseganje neposrednih materialnih izboljšav, kot so višje plače ali boljši delovni pogoji. Kolektivno prizadevanje za skupne interese lahko delavce med seboj povezuje, razvija solidarnost, krepi kolektiv ter prispeva k oblikovanju skupnega razumevanja njihovega položaja v družbi.

2. Namen aktivnosti

Cilji bralnega srečanja so bili:

1. poglobiti razumevanje pomena ekonomskega boja delavcev,
2. raziskati povezavo med ekonomskim bojem, kolektivnim delovanjem in solidarnostjo,
3. mladim približati koncept razredne kulture in procese njenega oblikovanja,
4. spodbuditi razmislek o vlogi sindikatov in drugih oblik delavskega organiziranja,
5. povezati teoretične koncepte s sodobnimi spremembami v svetu dela,
6. razvijati sposobnost kritičnega branja, argumentirane razprave in razumevanja širših družbenih procesov.
7. 
   

3. Potek in vključevanje mladih

Bralno srečanje je bilo zasnovano v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Branje in skupna interpretacija besedila

Udeleženci so pred srečanjem prebrali članek Branka Bembiča Ekonomski boj in razredna kultura delavcev. Na začetku srečanja so izpostavili dele besedila, ki so se jim zdeli najpomembnejši, ter vprašanja in dileme, ki so se pojavili med branjem.

S skupno interpretacijo smo razjasnjevali zahtevnejše koncepte in oblikovali skupno izhodišče za nadaljnjo razpravo.

b) Ekonomski boj in materialni interesi delavcev

V nadaljevanju smo obravnavali pomen ekonomskega boja ter konkretne interese, zaradi katerih se delavci organizirajo in kolektivno delujejo.

Razpravljali smo o vprašanjih plač, delovnih pogojev, delovnega časa, varnosti zaposlitve in drugih materialnih vidikih delovnega razmerja. Pri tem smo posebno pozornost namenili vprašanju, kako lahko prizadevanje za konkretne izboljšave postane izhodišče za širše povezovanje med delavci.

c) Od individualnih problemov do kolektivnega delovanja

Pomemben del razprave je bil namenjen prehodu od individualnega do kolektivnega razumevanja problemov.

Udeleženci so razmišljali o tem, kako se lahko problemi, ki jih posameznik sprva doživlja kot osebne, skozi pogovor in skupno delovanje prepoznajo kot problemi, ki si jih deli večja skupina delavcev. Prav prepoznavanje skupnih interesov lahko predstavlja pomembno podlago za razvoj kolektiva in solidarnosti.

d) Solidarnost in razredna kultura

Osrednji del srečanja je bil namenjen konceptu razredne kulture. Razpravljali smo o tem, kako se skozi skupne izkušnje, medsebojno pomoč in kolektivno delovanje razvijajo odnosi solidarnosti ter občutek pripadnosti širšemu kolektivu.

Udeleženci so razmišljali o tem, da solidarnost ni nujno nekaj, kar obstaja že pred kolektivnim delovanjem, temveč se lahko razvija prav skozi skupne boje, izkušnje in organiziranje.

e) Sindikati, organiziranje in sodobni svet dela

V nadaljevanju smo teoretične koncepte povezali s sodobnimi razmerami v svetu dela. Razpravljali smo o vlogi sindikatov in drugih oblik kolektivnega organiziranja ter o izzivih, ki jih prinašajo prekarne zaposlitve, individualizacija delovnih razmerij in razdrobljenost delavcev.

Udeleženci so razmišljali o možnostih za oblikovanje solidarnosti in kolektivnega delovanja tudi v okoliščinah, kjer imajo delavci različne zaposlitvene statuse in delovne pogoje.

f) Skupinska refleksija

V zaključnem delu so udeleženci povezali obravnavane koncepte z aktualnimi primeri in lastnim razumevanjem sveta dela.

Razprava se je osredotočila na vprašanje, kakšen pomen imajo kolektivno delovanje, solidarnost in organiziranje za izboljševanje delovnih pogojev ter za širšo sposobnost ljudi, da skupaj vplivajo na družbene procese.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali svoje razumevanje ekonomskega boja, povezave med solidarnostjo in kolektivnim delovanjem, koncepta razredne kulture, relevantnost obravnavanih tem ter prispevek aktivnosti k razvoju kritičnega mišljenja.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje ekonomskega boja: 4,6 / 5,
2. razumevanje solidarnosti in kolektiva: 4,7 / 5,
3. razumevanje razredne kulture: 4,6 / 5,
4. relevantnost obravnavanih tem: 4,5 / 5,
5. prispevek k razvoju kritičnega mišljenja: 4,7 / 5.

Aktivnost je udeležencem omogočila poglobljeno razumevanje ekonomskega boja kot procesa, katerega pomen presega neposredne materialne rezultate. Skozi razpravo so prepoznavali, da lahko skupno prizadevanje za izboljšanje plač, delovnih pogojev in drugih pravic prispeva tudi k oblikovanju trajnejših odnosov med delavci.

Pomemben rezultat je bilo tudi boljše razumevanje povezave med kolektivnim delovanjem in solidarnostjo. Udeleženci so razpravljali o tem, kako se skozi skupno delovanje razvijajo medsebojno zaupanje, skupna identiteta in sposobnost nadaljnjega organiziranja.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju pomena ekonomskega boja,
2. poglobljenemu razumevanju povezave med materialnimi interesi in kolektivnim delovanjem,
3. razumevanju koncepta razredne kulture in procesov njenega oblikovanja,
4. boljšemu razumevanju pomena solidarnosti med delavci,
5. kritičnemu razmisleku o vlogi sindikatov in organiziranja,
6. povezovanju teoretičnih konceptov s sodobnimi razmerami v svetu dela.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Bralno srečanje je pomembno prispevalo k ciljem projekta, saj je mladim omogočilo poglobljeno razumevanje kolektivnih vidikov sveta dela ter pomena solidarnosti, organiziranja in skupnega delovanja pri izboljševanju delovnih in življenjskih pogojev.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje pomena ekonomskega boja delavcev,
2. poznavanje koncepta razredne kulture,
3. razumevanje povezave med ekonomskim bojem, solidarnostjo in kolektivnim delovanjem,
4. razumevanje vloge sindikatov in drugih oblik delavskega organiziranja,
5. razumevanje sodobnih sprememb v svetu dela ter njihovih posledic za možnosti kolektivnega delovanja.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost kritičnega branja in interpretacije zahtevnejših teoretičnih besedil,
2. sposobnost analiziranja družbenih in ekonomskih konceptov,
3. sposobnost povezovanja teorije s sodobnimi primeri iz sveta dela,
4. sposobnost sodelovanja v poglobljeni skupinski razpravi,
5. sposobnost argumentiranega izražanja in soočanja različnih pogledov.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji pripravljenosti za kolektivno delovanje,
2. povečani občutljivosti za družbene in ekonomske neenakosti,
3. krepitvi razumevanja pomena solidarnosti,
4. večji odprtosti za sodelovanje in povezovanje z drugimi,
5. večji motivaciji za aktivno vključevanje v družbene procese.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, predvsem s poglabljanjem razumevanja dostojnega dela, delavskih pravic, solidarnosti in kolektivnega organiziranja ter z razvijanjem sposobnosti mladih za kritično razumevanje in aktivno sooblikovanje družbenih odnosov.

Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Delavnica o dostojnem delu, skupnem dobrem in okolju z dijaki

Datum: 25. marec 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli delavnico z dijaki, osredotočeno na povezave med dostojnim delom, skupnim dobrim, okoljskimi problemi ter širšimi družbenimi in ekonomskimi procesi.

Posebnost aktivnosti je bila v tem, da so udeleženci izhajali iz konkretnih okoljskih problemov iz svojih lokalnih okolij ter jih nato povezovali z vprašanji delovnih pogojev, ekonomskih interesov, industrijske proizvodnje, političnega odločanja in odgovornosti do skupnosti.

V uvodnem delu smo obravnavali primere iz različnih držav, iz katerih prihajajo udeleženci. V Sloveniji smo se osredotočili na primer Anhovega ter vpliv industrije in sežiganja odpadkov na okolje, kakovost življenja in zdravje lokalnega prebivalstva. Udeleženci iz Srbije so predstavili primer projekta Rio Tinto ter z njim povezana vprašanja onesnaževanja, rabe naravnih virov in vpliva na lokalne skupnosti. Obravnavali smo tudi širši problem kakovosti zraka v urbanih območjih.

V nadaljevanju so dijaki v skupinah analizirali vzroke izbranih problemov, prepoznavali ključne akterje in njihove interese ter razmišljali o tem, kako so okoljski problemi povezani z načinom organizacije gospodarstva, delovnimi pogoji in političnimi odločitvami. Zaključni del je bil namenjen skupni razpravi o možnostih za aktivno vključevanje mladih in delovanje v skupnosti.

2. Namen aktivnosti

Cilji delavnice so bili:

1. poglobiti razumevanje povezav med okoljem, delom, gospodarstvom in družbo,
2. mladim približati konkretne okoljske probleme iz različnih lokalnih in nacionalnih okolij,
3. spodbuditi razumevanje vpliva industrijskih in ekonomskih interesov na okolje in lokalne skupnosti,
4. razvijati sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev in interesov pri okoljskih konfliktih,
5. spodbujati primerjalno razmišljanje med različnimi državami in družbenimi konteksti,
6. krepiti kritično mišljenje, solidarnost in pripravljenost mladih za aktivno vključevanje v družbene in okoljske teme.

3. Potek in vključevanje mladih

Delavnica je bila zasnovana v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Uvod v povezavo med okoljem, delom in družbo

V uvodnem delu smo odprli vprašanje, zakaj okoljskih problemov ni mogoče obravnavati ločeno od družbenih in ekonomskih razmer.

Udeleženci so razmišljali o tem, kako lahko industrijska proizvodnja, način organizacije dela, ekonomski interesi podjetij in politične odločitve vplivajo na kakovost okolja ter na vsakdanje življenje ljudi.

b) Primer Anhovega v Sloveniji

Kot primer iz slovenskega okolja smo obravnavali Anhovo ter vpliv industrije in sežiganja odpadkov na okolje in lokalno prebivalstvo.

Udeleženci so analizirali, kako se pri takšnih primerih prepletajo vprašanja delovnih mest, ekonomskih interesov, zdravja, kakovosti okolja, odgovornosti podjetij in vloge države oziroma lokalnih institucij.

Primer je omogočil razpravo o tem, kako zahtevno je usklajevati različne interese ter zakaj je pri presoji okoljskih vprašanj pomembno upoštevati tudi dolgoročne posledice za skupnost.

c) Primer Rio Tinto in okoljski problemi v Srbiji

Udeleženci iz Srbije so predstavili primer projekta Rio Tinto in pomisleke, povezane z vplivi rudarskih dejavnosti na okolje, naravne vire in lokalne skupnosti.

Razprava se je razširila tudi na problem kakovosti zraka v urbanih območjih in na širše vprašanje vpliva industrijskih ter energetskih politik na vsakdanje življenje prebivalstva.

Udeleženci so s tem neposredno vključili svoje izkušnje in poznavanje lokalnih okolij v vsebino delavnice.

d) Skupinsko delo in analiza akterjev

V praktičnem delu so dijaki v manjših skupinah analizirali izbrane primere. Prepoznavali so ključne akterje, njihove interese, razmerja moči ter skupine, ki jih posledice posameznih odločitev najbolj prizadenejo.

Razmišljali so tudi o tem, kakšno vlogo imajo podjetja, država, lokalne oblasti, delavci, prebivalci in civilna družba pri nastanku problemov ter pri iskanju rešitev.

e) Mednarodna primerjava in skupni vzorci

Primerjava različnih držav je omogočila prepoznavanje podobnih vzorcev kljub različnim lokalnim okoliščinam.

Udeleženci so opazili, da se pri številnih okoljskih problemih ponavljajo vprašanja razmerja med ekonomskimi interesi in javnim dobrim, neenake porazdelitve koristi in posledic ter omejenih možnosti posameznikov in lokalnih skupnosti za vplivanje na odločitve.

f) Aktivno vključevanje in skupinska refleksija

V zaključnem delu smo razpravljali o tem, kakšne možnosti imajo mladi za vključevanje v reševanje okoljskih in družbenih problemov.

Udeleženci so razmišljali o pomenu informiranja, javne razprave, povezovanja v skupnosti, solidarnosti ter kolektivnega delovanja. Poseben poudarek je bil namenjen razumevanju, da lahko aktivno državljanstvo vključuje tako lokalne pobude kot tudi širše družbeno in politično sodelovanje.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali razumevanje povezav med okoljem, delom in družbo, poznavanje lokalnih okoljskih problemov, vrednost mednarodne primerjave, relevantnost obravnavanih tem in prispevek aktivnosti k motivaciji za aktivno vključevanje.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje povezave okolje–delo–družba: 4,7 / 5,
2. razumevanje lokalnih problemov: 4,6 / 5,
3. vrednost mednarodne primerjave: 4,7 / 5,
4. relevantnost obravnavanih tem: 4,6 / 5,
5. motivacija za vključevanje: 4,4 / 5.

Udeleženci so posebej izpostavili, da jim je delavnica pomagala povezati okoljske probleme z delovnimi pogoji, ekonomskimi interesi in političnimi odločitvami. S tem so posamezne okoljske primere začeli razumeti kot del širših družbenih procesov in ne zgolj kot izolirane lokalne probleme.

Posebej visoko so ocenili mednarodno primerjavo, saj so kljub razlikam med državami prepoznali podobne vzorce pri odnosih med industrijo, lokalnimi skupnostmi, državo in okoljem.

Delavnica je udeležence spodbudila tudi k razmisleku o njihovi lastni vlogi ter možnostih za informiranje, sodelovanje in aktivno delovanje v skupnosti.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju povezav med okoljem, delom in družbenimi procesi,
2. poglobljenemu poznavanju konkretnih okoljskih problemov v različnih državah,
3. razumevanju vpliva industrijskih, ekonomskih in političnih odločitev na okolje,
4. razvoju primerjalnega in kritičnega mišljenja,
5. sposobnosti prepoznavanja ključnih akterjev in interesov,
6. večjemu zavedanju o možnostih za aktivno državljansko in kolektivno delovanje.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Delavnica je pomembno prispevala k ciljem projekta, saj je mladim omogočila povezovanje tem dostojnega dela, skupnega dobrega in okoljske pravičnosti skozi konkretne primere iz njihovih lokalnih okolij.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje lokalnih okoljskih problemov v različnih državah,
2. poznavanje povezav med okoljem, delom in ekonomskimi sistemi,
3. razumevanje vpliva industrije in političnega odločanja na okolje in lokalne skupnosti,
4. razumevanje odnosov med ekonomskimi interesi, javnim dobrim in okoljskimi posledicami,
5. poznavanje pomena aktivnega državljanstva pri reševanju družbenih in okoljskih problemov.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost analize konkretnih primerov iz prakse,
2. sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev, interesov in razmerij moči,
3. sposobnost primerjalnega razmišljanja med različnimi državami in konteksti,
4. sposobnost sodelovanja v skupinskem delu,
5. sposobnost argumentiranega izražanja mnenj in sodelovanja v razpravi.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji občutljivosti za okoljske in družbene probleme,
2. razvoju občutka odgovornosti do lokalne in širše skupnosti,
3. večji pripravljenosti za razpravo in aktivno vključevanje,
4. večji odprtosti za razumevanje izkušenj ljudi iz drugih okolij,
5. krepitvi solidarnosti med udeleženci iz različnih držav in družbenih okolij.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, saj je mladim omogočila razumevanje medsebojne povezanosti delovnih, družbenih in okoljskih vprašanj, razvijanje kritičnega mišljenja ter razmislek o njihovi vlogi pri soustvarjanju pravičnejših, bolj solidarnih in okoljsko odgovornih skupnosti.

Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Bralno srečanje – Načela za scenarij po-rasti z ambicioznim blaženjem in visokim človekovim blagostanjem

Datum: 24. februar 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo organizirali bralno srečanje, na katerem smo obravnavali članek Načela za scenarij po-rasti z ambicioznim blaženjem in visokim človekovim blagostanjem. Srečanje je bilo namenjeno poglobljenemu razumevanju koncepta postrasti (post-growth) in njegovega pomena za soočanje s podnebno krizo ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni človekove blaginje.

Udeleženci so besedilo prebrali pred srečanjem, kar je omogočilo, da smo aktivnost namenili predvsem skupni interpretaciji, razjasnjevanju zahtevnejših konceptov in poglobljeni razpravi. Posebno pozornost smo namenili kritiki ekonomskih modelov, ki družbeno blaginjo tesno povezujejo z nenehno gospodarsko rastjo.

V nadaljevanju smo raziskovali alternativne pristope, ki v ospredje namesto povečevanja gospodarske proizvodnje postavljajo zadovoljevanje človekovih potreb, pravičnejšo porazdelitev virov in spoštovanje okoljskih omejitev. Udeleženci so razpravljali o konceptih zadostnosti, neenakosti, pravične porazdelitve virov ter možnosti preusmeritve gospodarstva v smer zadovoljevanja družbenih potreb.

2. Namen aktivnosti

Cilji bralnega srečanja so bili:

1. mladim približati koncept postrasti in njegove temeljne značilnosti,
2. spodbuditi kritičen razmislek o povezovanju gospodarske rasti s človekovo blaginjo,
3. poglobiti razumevanje povezav med gospodarskimi sistemi, podnebno krizo in družbenimi neenakostmi,
4. predstaviti koncepte zadostnosti, pravične porazdelitve virov in zadovoljevanja družbenih potreb,
5. raziskati možnosti zagotavljanja visoke ravni blaginje ob manjši rabi energije in naravnih virov,
6. razvijati sposobnost kritičnega branja in analize zahtevnejših ekonomskih, družbenih in okoljskih vprašanj.

3. Potek in vključevanje mladih

Bralno srečanje je bilo zasnovano v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Branje in skupna interpretacija besedila

Udeleženci so pred srečanjem prebrali izbrano besedilo o scenariju po-rasti. Na začetku srečanja so predstavili svoje razumevanje besedila, izpostavili njegove ključne argumente ter odprli vprašanja in nejasnosti, ki so se pojavile med branjem.

Skupaj smo razjasnjevali zahtevnejše koncepte in primerjali različne interpretacije, kar je omogočilo aktivno sodelovanje udeležencev pri oblikovanju skupnega razumevanja obravnavane tematike.

b) Gospodarska rast in človekova blaginja

Pomemben del razprave je bil namenjen odnosu med gospodarsko rastjo in človekovo blaginjo. Udeleženci so kritično obravnavali predpostavko, da povečevanje gospodarske proizvodnje in bruto domačega proizvoda samo po sebi pomeni izboljševanje kakovosti življenja.

Razpravljali smo o drugih dejavnikih, ki vplivajo na blaginjo ljudi, med drugim o dostopu do kakovostnih javnih storitev, stanovanj, zdravstva, izobraževanja, dostojnega dela, prostega časa in zdravega življenjskega okolja.

c) Podnebna kriza in okoljske omejitve

V nadaljevanju smo razpravo povezali s podnebno krizo in omejenostjo naravnih virov. Udeleženci so razmišljali o tem, ali je mogoče nadaljevati nenehno povečevanje materialne proizvodnje in porabe ter hkrati dovolj hitro zmanjševati okoljske pritiske.

Posebno pozornost smo namenili vprašanju, kako lahko družba zagotavlja visoko raven človekove blaginje ob zmanjševanju porabe energije in naravnih virov.

d) Neenakosti, zadostnost in pravična porazdelitev

Osrednja tema razprave je bila tudi vloga družbenih in ekonomskih neenakosti. Udeleženci so razmišljali o tem, kako neenakomerna porazdelitev dohodkov, bogastva in virov vpliva na okoljske obremenitve ter na možnosti ljudi za dostojno življenje.

Obravnavali smo koncept zadostnosti ter vprašanje, kako bi lahko pravičnejša porazdelitev obstoječih virov omogočila zagotavljanje visoke ravni blaginje brez potrebe po nenehnem povečevanju skupne materialne porabe.

e) Alternative in skupinska refleksija

V zaključnem delu smo razmišljali o možnostih drugačnega organiziranja gospodarstva in družbe. Udeleženci so razpravljali o tem, kako bi bilo mogoče gospodarske dejavnosti bolj neposredno usmeriti v zadovoljevanje družbenih potreb, zagotavljanje dostojnega dela in izboljševanje kakovosti življenja ob hkratnem spoštovanju ekoloških omejitev.

Skupinska refleksija je omogočila povezovanje teoretičnih konceptov z aktualnimi družbenimi in okoljskimi problemi ter razmislek o tem, kakšne spremembe bi bile potrebne za dolgoročno pravičnejšo in okoljsko vzdržno družbo.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali razumevanje koncepta postrasti, povezave med gospodarsko rastjo in človekovo blaginjo, razumevanje neenakosti in podnebne krize, relevantnost obravnavanih tem ter prispevek aktivnosti k razvoju kritičnega mišljenja.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje koncepta postrasti: 4,6 / 5,
2. razumevanje povezave med rastjo in blaginjo: 4,7 / 5,
3. razumevanje neenakosti in podnebne krize: 4,7 / 5,
4. relevantnost obravnavanih tem: 4,6 / 5,
5. prispevek k razvoju kritičnega mišljenja: 4,8 / 5.

Udeleženci so posebej izpostavili, da jih je srečanje spodbudilo k problematiziranju pogosto samoumevne predpostavke, da gospodarska rast avtomatično pomeni boljše življenje. Kot pomemben uvid so navedli razumevanje, da je mogoče visoko raven človekove blaginje povezovati z manjšo rabo virov, če so ti pravičneje razporejeni in če je gospodarstvo bolj neposredno usmerjeno v zadovoljevanje družbenih potreb.

Posebej pomembno je bilo tudi poglobljeno razumevanje povezave med družbenimi neenakostmi in podnebno krizo ter spoznanje, da dolgoročno reševanje okoljskih problemov zahteva tudi širše sistemske spremembe.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju koncepta postrasti in zadostnosti,
2. kritičnemu razmisleku o povezavi med gospodarsko rastjo in človekovo blaginjo,
3. poglobljenemu razumevanju povezav med ekonomijo, neenakostmi in podnebno krizo,
4. razumevanju pomena pravične porazdelitve virov,
5. razvoju kritičnega mišljenja o prevladujočih ekonomskih modelih,
6. razmisleku o alternativnih možnostih organiziranja gospodarstva in družbe.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Bralno srečanje je pomembno prispevalo k ciljem projekta, saj je mladim omogočilo poglobljeno raziskovanje povezav med ekonomskim sistemom, človekovo blaginjo, družbenimi neenakostmi in okoljskimi omejitvami.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje koncepta postrasti in zadostnosti,
2. poznavanje povezav med gospodarskimi sistemi in podnebnimi spremembami,
3. razumevanje razlik med gospodarsko rastjo in človekovo blaginjo,
4. razumevanje vloge družbenih in ekonomskih neenakosti pri okoljskih problemih,
5. poznavanje alternativnih pristopov, ki poudarjajo zadovoljevanje potreb in pravičnejšo porazdelitev virov.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost kritičnega branja in interpretacije zahtevnejših besedil,
2. sposobnost analize ekonomskih, družbenih in okoljskih konceptov,
3. sposobnost kritičnega vrednotenja prevladujočih ekonomskih predpostavk,
4. povezovanje teoretičnih konceptov z aktualnimi družbenimi in okoljskimi problemi,
5. sposobnost argumentiranega sodelovanja v poglobljeni skupinski razpravi.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji odprtosti za razmišljanje o alternativnih družbenih in ekonomskih modelih,
2. povečani občutljivosti za vprašanja družbene pravičnosti in okolja,
3. razvoju kritičnega odnosa do prevladujočih ekonomskih narativov,
4. večjemu zavedanju o povezavah med načinom organizacije gospodarstva, blaginjo ljudi in okoljskimi omejitvami,
5. povečani motivaciji za nadaljnje učenje in vključevanje v družbena ter okoljska vprašanja.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, saj je povezala vprašanja človekove blaginje, dostojnega življenja, družbene pravičnosti in okoljske vzdržnosti ter mladim omogočila kritičen razmislek o možnostih pravičnejše družbene in ekonomske ureditve.

Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Filmski večer o delavskih pravicah, dostojnem delu in skupnem dobrem – The Insider

Datum: 27. januar 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli drugi filmski večer iz cikla Filmski večeri o delavskih pravicah, dostojnem delu in skupnem dobrem. Aktivnost je bila namenjena obravnavi vprašanj delavskih pravic, družbene odgovornosti ter vpliva ekonomskih in družbenih struktur na življenje posameznika.

Ogled filma je predstavljal izhodišče za skupinsko refleksijo in poglobljeno razpravo. Po projekciji je sledila moderirana diskusija, v kateri so udeleženci izpostavili ključne teme in vprašanja, ki jih odpira film, ter jih povezovali s sodobnimi družbenimi in ekonomskimi procesi.

Razprava se je osredotočila predvsem na vprašanja odgovornosti podjetij, vpliva kapitala in ekonomskih interesov na družbo, položaja posameznika znotraj širših družbenih struktur ter možnosti za kolektivno odzivanje na sistemske probleme. Udeleženci so filmsko vsebino povezovali tudi z lastnimi izkušnjami in primeri iz sodobnega sveta dela.

2. Namen aktivnosti

Cilji filmskega večera so bili:

1. skozi filmski medij mladim približati vprašanja delavskih pravic, dostojnega dela in družbene odgovornosti,
2. poglobiti razumevanje družbenih in ekonomskih procesov, ki vplivajo na položaj posameznika,
3. spodbuditi razmislek o vplivu kapitala, podjetij in drugih institucij na družbo,
4. razvijati sposobnost kritične analize medijskih in kulturnih vsebin,
5. ustvariti prostor za argumentirano razpravo o kompleksnih družbenih vprašanjih,
6. spodbuditi razmislek o pomenu solidarnosti in kolektivnega delovanja pri soočanju s sistemskimi problemi.

3. Potek in vključevanje mladih

Filmski večer je bil zasnovan v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Uvod in predstavitev tematike

Pred projekcijo smo udeležencem predstavili osnovno tematiko filmskega večera in vprašanja, na katera naj bodo med ogledom posebej pozorni. Film smo umestili v širši kontekst projekta ter njegovih tem, povezanih z dostojnim delom, delavskimi pravicami, družbenimi neenakostmi in skupnim dobrim.

b) Ogled filma

Udeleženci so si skupaj ogledali film, ki je služil kot izhodišče za nadaljnjo razpravo o družbenih in ekonomskih procesih. Filmski medij je omogočil, da so kompleksna vprašanja obravnavali skozi konkretne situacije, odnose in dileme ter jih povezovali s širšimi družbenimi strukturami.

c) Analiza ključnih tem

Po ogledu so udeleženci najprej izpostavili prizore, teme in vprašanja, ki so se jim zdeli najpomembnejši. Skupaj smo analizirali različne interpretacije ter razpravljali o povezavah med ravnanjem posameznikov, institucijami in širšimi ekonomskimi ter družbenimi strukturami.

d) Kapital, družbena odgovornost in položaj posameznika

Osrednji del moderirane razprave je bil namenjen vprašanjem vpliva kapitala in ekonomskih interesov na družbene odnose ter odgovornosti podjetij in institucij.

Udeleženci so razmišljali o tem, koliko možnosti ima posameznik za spreminjanje svojega položaja znotraj širših družbenih struktur ter kako sistemske okoliščine vplivajo na njegove odločitve, delo in vsakdanje življenje.

e) Kolektivno delovanje in skupinska refleksija

V zaključnem delu smo razpravo usmerili k možnostim odzivanja na družbene in ekonomske probleme. Posebej smo obravnavali pomen sodelovanja, solidarnosti in kolektivnega delovanja.

Udeleženci so filmske vsebine povezovali z lastnimi izkušnjami in aktualnimi družbenimi vprašanji ter razmišljali o tem, kakšne možnosti imajo posamezniki in skupnosti za skupno delovanje in spreminjanje razmer.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali prispevek filmskega večera k razumevanju družbenih in ekonomskih procesov, relevantnost obravnavanih tem, razumevanje vpliva kapitala in institucij, razvoj kritičnega mišljenja ter kakovost skupinske razprave.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje družbenih procesov: 4,6 / 5,
2. relevantnost obravnavanih tem: 4,6 / 5,
3. razumevanje vpliva kapitala: 4,5 / 5,
4. prispevek k razvoju kritičnega mišljenja: 4,7 / 5,
5. kakovost skupinske razprave: 4,7 / 5.

Udeleženci so posebej izpostavili, da jim je aktivnost omogočila boljše razumevanje širšega družbenega konteksta ter kompleksnosti odnosov med posameznikom, institucijami in družbenim sistemom. Film in razprava sta omogočila povezovanje abstraktnejših družbenih vprašanj s konkretnimi situacijami in izkušnjami.

Kot pomemben rezultat aktivnosti so udeleženci izpostavili tudi pomen kritičnega razmišljanja ter kolektivnega delovanja pri soočanju s problemi, ki imajo širše sistemske vzroke.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju družbenih in ekonomskih procesov,
2. poglobljenemu razumevanju vpliva kapitala in ekonomskih interesov na družbo,
3. večjemu razumevanju povezav med položajem posameznika in širšimi družbenimi strukturami,
4. razvoju sposobnosti kritične analize filmskih in drugih medijskih vsebin,
5. povezovanju obravnavanih vprašanj s konkretnimi primeri in izkušnjami,
6. razmisleku o pomenu solidarnosti in kolektivnega delovanja.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Filmski večer je pomembno prispeval k ciljem projekta, saj je mladim omogočil, da skozi filmski medij in skupinsko razpravo poglobijo razumevanje družbenih in ekonomskih procesov ter razvijajo kritičen odnos do sodobnih družbenih vprašanj.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje družbenih in ekonomskih procesov,
2. poznavanje vpliva kapitala in ekonomskih interesov na družbo,
3. razumevanje povezav med posameznikom, podjetji, institucijami in širšimi družbenimi strukturami,
4. razumevanje etičnih dilem, povezanih z delom, družbeno odgovornostjo in ekonomskim delovanjem.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost kritične analize filmskih in medijskih vsebin,
2. sposobnost prepoznavanja širšega družbenega konteksta konkretnih dogodkov in situacij,
3. sposobnost argumentirane razprave o kompleksnih družbenih vprašanjih,
4. sposobnost povezovanja teoretičnih konceptov s konkretnimi primeri in lastnimi izkušnjami,
5. sposobnost poslušanja, refleksije in soočanja različnih pogledov.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji občutljivosti za družbene probleme in neenakosti,
2. večji pripravljenosti za razpravo in kritično refleksijo,
3. razvoju kritičnega odnosa do družbenih in ekonomskih struktur,
4. večji odprtosti za solidarnost in kolektivno delovanje,
5. večjemu zavedanju o vlogi mladih pri razumevanju in sooblikovanju družbenih sprememb.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, predvsem s spodbujanjem kritičnega mišljenja, razumevanja sveta dela in družbenih neenakosti ter razvijanjem pripravljenosti mladih za aktivno in kolektivno sodelovanje v družbi.

Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Delavnica soraziskovanja – mapiranje kot orodje za organiziranje

Datum: 22. januar 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli delavnico soraziskovanja, usmerjeno v uporabo metode mapiranja kot orodja za analizo okolja in kolektivno organiziranje. Namen aktivnosti je bil mladim predstaviti praktično metodo, s katero lahko sistematično analizirajo svoje študijsko in delovno okolje, prepoznajo ključne akterje, odnose in razmerja moči ter na tej podlagi načrtujejo kolektivne pobude in nadaljnje delovanje.

V uvodnem delu smo udeležencem predstavili osnovna izhodišča soraziskovanja in mapiranja ter pomen sistematičnega zbiranja in analiziranja informacij pri organiziranju. Posebno pozornost smo namenili razumevanju odnosov moči, prepoznavanju formalnih in neformalnih struktur ter ugotavljanju, kako različni akterji vplivajo na probleme, s katerimi se mladi srečujejo v svojem okolju.

V praktičnem delu so udeleženci v manjših skupinah mapirali svoje študijsko in delovno okolje. Analizirali so odnose med različnimi akterji, prepoznavali ključne probleme in povezave ter razmišljali o možnostih za kolektivno delovanje. V zaključnem delu je sledila skupna analiza izdelanih map in ugotovitev ter razprava o konkretnih naslednjih korakih.

2. Namen aktivnosti

Cilji delavnice so bili:

1. mladim predstaviti metodo mapiranja in soraziskovanja kot praktično orodje za analizo njihovega okolja,
2. razvijati razumevanje struktur in razmerij moči v študijskem, delovnem in širšem družbenem okolju,
3. izboljšati sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev, problemov in odnosov med njimi,
4. pokazati pomen sistematične analize okolja pred načrtovanjem kolektivnih aktivnosti,
5. razvijati sposobnost strateškega razmišljanja in načrtovanja organizacijskih aktivnosti,
6. spodbuditi mlade k sodelovanju, kolektivnemu reševanju problemov in aktivnemu vključevanju v svoje okolje.

3. Potek in vključevanje mladih

Delavnica je bila zasnovana v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Uvod v soraziskovanje in mapiranje

V uvodnem delu smo predstavili metodo soraziskovanja ter mapiranje kot orodje za sistematično razumevanje okolja. Udeleženci so spoznali, kako lahko z zbiranjem informacij in njihovim skupnim analiziranjem pridobijo boljši vpogled v odnose, probleme in strukture, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.

Posebej smo poudarili, da mapiranje ni namenjeno zgolj zbiranju podatkov, temveč predstavlja izhodišče za razumevanje okolja in načrtovanje nadaljnjega delovanja.

b) Prepoznavanje akterjev in odnosov moči

V nadaljevanju smo se osredotočili na prepoznavanje ključnih akterjev v določenem okolju in odnosov med njimi. Udeleženci so razmišljali o tem, kdo sprejema odločitve, kdo ima formalno ali neformalno moč, kdo je neposredno prizadet zaradi določenih problemov ter kdo bi lahko podprl spremembe.

S tem smo mapiranje povezali z razumevanjem širših struktur moči in družbenih odnosov.

c) Praktično mapiranje študijskega in delovnega okolja

Osrednji del delavnice je predstavljalo praktično delo v manjših skupinah. Udeleženci so izbrali konkretna okolja iz svojega študijskega ali delovnega življenja ter izdelali njihove mape.

Pri tem so prepoznavali ključne akterje, njihove medsebojne povezave, pomembne probleme ter formalna in neformalna razmerja. Skupinsko delo je omogočilo primerjanje različnih izkušenj in skupno oblikovanje celovitejše slike posameznega okolja.

d) Od analize problemov do strategije

Na podlagi izdelanih map so skupine razmišljale o tem, kateri problemi so najpomembnejši in kje obstajajo možnosti za spremembe. Udeleženci so analizirali, katere akterje bi bilo treba vključiti, kje obstaja potencial za povezovanje ter katere ovire bi lahko vplivale na kolektivno delovanje.

Na ta način so pridobljene informacije začeli pretvarjati v izhodišča za oblikovanje konkretnih strategij organiziranja.

e) Skupna refleksija in naslednji koraki

V zaključnem delu so skupine predstavile svoje ugotovitve in izkušnje pri mapiranju. Sledila je skupna razprava o uporabnosti metode ter o možnostih njene uporabe pri nadaljnjih aktivnostih.

Udeleženci so razmišljali tudi o konkretnih naslednjih korakih, s katerimi bi lahko nadaljevali analizo svojega okolja, vzpostavljali nove povezave in razvijali kolektivne pobude.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali razumevanje metode mapiranja, njeno uporabnost pri analizi okolja, sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev in problemov, uporabnost metode za nadaljnje organiziranje ter kakovost skupinskega dela in razprave.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje metode mapiranja: 4,7 / 5,
2. uporabnost metode: 4,6 / 5,
3. prepoznavanje problemov in akterjev: 4,6 / 5,
4. uporabnost za nadaljnje delovanje: 4,5 / 5,
5. kakovost diskusije: 4,7 / 5.

Udeleženci so posebej izpostavili, da jim je delavnica ponudila konkretno orodje za bolj sistematično razumevanje struktur in odnosov moči v njihovem okolju. Kot pomembno prednost metode so prepoznali možnost, da kompleksne družbene odnose prikažejo na pregleden način ter na tej podlagi lažje razmišljajo o možnostih za spremembe.

Posebej pozitivno so ocenili skupinsko delo, ki jim je omogočilo primerjavo različnih pogledov in izkušenj ter povezovanje teoretičnih izhodišč z realnimi situacijami.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju metode mapiranja in soraziskovanja,
2. večji sposobnosti prepoznavanja struktur in razmerij moči,
3. izboljšanju sposobnosti analiziranja konkretnega študijskega in delovnega okolja,
4. prepoznavanju ključnih akterjev, problemov in medsebojnih povezav,
5. razvoju strateškega razmišljanja o možnostih kolektivnega delovanja,
6. oblikovanju konkretnih izhodišč za nadaljnje organiziranje.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Delavnica soraziskovanja je pomembno prispevala k ciljem projekta, saj je mladim ponudila praktična orodja za razumevanje svojega okolja ter razvijanje sposobnosti za aktivno in kolektivno vključevanje v reševanje problemov.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje metod mapiranja in soraziskovanja,
2. poznavanje struktur in razmerij moči,
3. razumevanje organizacijskih procesov in njihove povezave z analizo okolja,
4. razumevanje pomena sistematične analize pred načrtovanjem kolektivnega delovanja.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost sistematične analize svojega okolja in odnosov v njem,
2. sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev in povezav med njimi,
3. sposobnost prepoznavanja problemov in možnosti za spremembe,
4. sposobnost razvoja osnovnih strategij za organiziranje in kolektivno delovanje,
5. sposobnost sodelovanja, izmenjave informacij in skupinskega analiziranja problemov.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji pripravljenosti za kolektivno delovanje,
2. razvoju strateškega in dolgoročnejšega razmišljanja,
3. večji samozavesti pri analiziranju družbenih situacij in odnosov moči,
4. večji pripravljenosti za sodelovanje in izmenjavo izkušenj,
5. krepitvi občutka odgovornosti, skupnosti in solidarnosti.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, predvsem z razvijanjem praktičnih kompetenc mladih za razumevanje svojega okolja, prepoznavanje družbenih problemov, strateško načrtovanje ter aktivno in kolektivno sodelovanje pri oblikovanju sprememb.

Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Bralno srečanje – Trg delovne sile in sestava delavskega razreda

Datum: 17. december 2025

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo organizirali bralno srečanje, na katerem smo obravnavali besedilo Rastka Močnika Trg delovne sile in sestava delavskega razreda. Srečanje je bilo namenjeno poglobljenemu razumevanju pojma trga dela ter razmerij med kapitalom, državo in delavskim razredom.

Udeleženci so besedilo prebrali pred srečanjem, kar je omogočilo, da smo dogodek namenili predvsem skupni interpretaciji, razjasnjevanju zahtevnejših konceptov in poglobljeni razpravi. V uvodnem delu so udeleženci izpostavili ključne poudarke besedila ter dileme, ki so se pojavile pri njegovem branju.

Sledila je moderirana razprava o ideološki funkciji pojma »trg dela«, razmerju med produkcijo in širšimi družbenimi procesi ter o načinih, kako se delavski razred oblikuje in spreminja. Posebno pozornost smo namenili povezovanju teoretičnih izhodišč s sodobnimi oblikami dela, prekarnostjo, družbenimi neenakostmi in izkušnjami mladih na trgu dela.

2. Namen aktivnosti

Cilji bralnega srečanja so bili:

1. poglobiti razumevanje koncepta trga dela in razrednih odnosov,
2. mladim približati povezave med kapitalom, delom, državo in širšimi družbenimi procesi,
3. spodbuditi kritično razmišljanje o pojmih, ki se v vsakdanjem in javnem diskurzu pogosto predstavljajo kot samoumevni ali nevtralni,
4. povezati teoretično razumevanje razrednih odnosov s sodobnimi oblikami dela, zlasti s prekarnim delom,
5. razvijati sposobnost kritičnega branja in interpretacije zahtevnejših družboslovnih besedil,
6. spodbuditi razmislek o kolektivnem organiziranju in možnostih skupnega delovanja delavcev.

3. Potek in vključevanje mladih

Bralno srečanje je bilo zasnovano v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Branje in individualna priprava

Udeleženci so pred srečanjem prebrali besedilo Rastka Močnika Trg delovne sile in sestava delavskega razreda. Predhodno branje jim je omogočilo, da so se seznanili z glavnimi argumenti besedila ter na srečanje prišli z lastnimi vprašanji, razmisleki in dilemami.

b) Skupna interpretacija besedila

V uvodnem delu srečanja so udeleženci izpostavili ključne poudarke besedila ter dele, ki so se jim zdeli posebej pomembni ali zahtevni za razumevanje. Skupaj smo razjasnjevali kompleksnejše koncepte in primerjali različne interpretacije besedila.

Takšen način dela je omogočil aktivno vključevanje udeležencev ter ustvaril prostor, v katerem so lahko skozi skupno razpravo poglobili svoje razumevanje prebranega.

c) Kritični razmislek o pojmu »trg dela«

Osrednji del razprave je bil namenjen pojmu »trg dela«. Udeleženci so razmišljali o tem, v kolikšni meri ta pojem ustrezno opisuje odnose med delavci in kapitalom ter kakšna razmerja moči lahko prikriva predstavljanje dela kot blaga, s katerim posamezniki prosto nastopajo na trgu.

S tem smo odprli širšo razpravo o tem, kako lahko jezik in pojmi, ki jih uporabljamo za opisovanje družbenih odnosov, vplivajo na naše razumevanje družbene realnosti.

d) Kapital, država in sestava delavskega razreda

V nadaljevanju smo obravnavali razmerja med kapitalom, državo in delavskim razredom. Razpravljali smo o tem, kako produkcijski in širši družbeni procesi vplivajo na položaj delavcev ter kako se zaradi gospodarskih, tehnoloških in družbenih sprememb spreminjata sestava in položaj delavskega razreda.

Posebno pozornost smo namenili vprašanju razdrobljenosti delavcev ter razlikam med različnimi oblikami in pogoji zaposlovanja.

e) Prekarno delo in kolektivno organiziranje

V zaključnem delu so udeleženci teoretične koncepte povezovali s sodobnimi oblikami dela in lastnimi izkušnjami. Posebej smo obravnavali prekarno delo, negotovost zaposlitve in različne položaje mladih pri vstopanju na trg dela.

Razprava se je usmerila tudi k vprašanju kolektivnega organiziranja. Udeleženci so razmišljali o tem, kako razdrobljenost delavcev vpliva na možnosti skupnega delovanja ter kakšno vlogo lahko imajo solidarnost, povezovanje in kolektivno organiziranje pri izboljševanju delovnih in življenjskih pogojev.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali razumevanje koncepta trga dela in razrednih odnosov, sposobnost povezovanja teorije s sodobnimi oblikami dela, prispevek aktivnosti k razvoju kritičnega mišljenja ter kakovost skupinske razprave.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje koncepta trga dela: 4,5 / 5,
2. razumevanje razrednih odnosov: 4,6 / 5,
3. povezovanje teorije s prakso: 4,5 / 5,
4. prispevek k razvoju kritičnega mišljenja: 4,7 / 5,
5. kakovost skupinske razprave: 4,6 / 5.

Udeleženci so posebej izpostavili, da jim je srečanje omogočilo boljše razumevanje dejstva, da »trg dela« ni nujno nevtralen pojem, temveč odraža določena družbena razmerja in razmerja moči.

Pomemben rezultat srečanja je bilo tudi povezovanje teoretičnih konceptov z lastnimi izkušnjami prekarnega in drugih oblik dela. Udeleženci so kot pomembno temo izpostavili kolektivno organiziranje kot enega od možnih odgovorov na razdrobljenost in neenak položaj delavcev.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju koncepta trga dela in razrednih odnosov,
2. poglobljenemu razumevanju povezav med kapitalom, delom, državo in družbenimi procesi,
3. razvoju kritičnega odnosa do samoumevnih družbenih in ekonomskih pojmov,
4. povezovanju teoretičnih konceptov s sodobnimi oblikami in izkušnjami dela,
5. boljšemu razumevanju prekarnosti in razdrobljenosti delavcev,
6. razmisleku o pomenu solidarnosti in kolektivnega organiziranja.
7. 
   

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Bralno srečanje je pomembno prispevalo k ciljem projekta, zlasti na področju razumevanja dostojnega dela, družbenih neenakosti, kritičnega mišljenja in aktivnega državljanstva mladih.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje koncepta trga dela kot družbeno oblikovanega pojava,
2. poznavanje razrednih odnosov in vloge države,
3. razumevanje povezav med kapitalom, delom in širšimi družbenimi procesi,
4. razumevanje sodobnih sprememb v sestavi in položaju delavskega razreda,
5. razumevanje povezav med teoretičnimi koncepti in sodobnimi oblikami prekarnega dela.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost kritičnega branja in interpretacije zahtevnejših družboslovnih besedil,
2. sposobnost analize abstraktnih družbenih in ekonomskih konceptov,
3. sposobnost povezovanja teorije s konkretnimi primeri in lastnimi izkušnjami,
4. sposobnost argumentiranega sodelovanja v poglobljeni skupinski razpravi,
5. sposobnost kritičnega vrednotenja pojmov in razlag, ki se v javnem diskurzu pogosto predstavljajo kot samoumevni.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji pripravljenosti za razmislek o družbenih strukturah in razmerjih moči,
2. povečani občutljivosti za družbene in ekonomske neenakosti,
3. razvoju kritičnega odnosa do samoumevnih družbenih pojmov,
4. večjemu zavedanju o pomenu solidarnosti in kolektivnega delovanja,
5. povečani motivaciji za nadaljnje učenje in aktivno vključevanje v družbena vprašanja.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, saj je mladim omogočila poglobljeno razumevanje sveta dela in družbenih neenakosti ter jih spodbudila h kritičnemu razmišljanju o lastnem položaju, kolektivnem delovanju in možnostih aktivnega sooblikovanja družbe.

Poročilo dogodka: Bralno srečanje: članek Kaj nam sporoča okoljska kriza?

Datum: 26. november 2025

Kontekst: Projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru Erasmus+ projekta smo organizirali bralno srečanje, na katerem so udeleženci vnaprej prejeli članek Izidorja Ostana Ožbolta Kaj nam sporoča okoljska kriza?. Besedilo so prebrali doma, srečanje pa je bilo namenjeno skupni razpravi in refleksiji o ključnih temah članka.

Srečanje je potekalo v krogu; vsak udeleženec je najprej predstavil, kaj novega je izvedel in katere dele besedila ni povsem razumel ali bi si želel dodatno pojasnilo. Na podlagi teh iztočnic je sledila moderirana diskusija o okoljskih problemih, kapitalizmu kot strukturnem vzroku ekološke krize, planetarnih mejah ter možnostih sistemskih sprememb. Namen srečanja je bil mlade spodbuditi k razmisleku o povezavi med okoljsko problematiko, ekonomskimi sistemi in družbeno pravičnostjo.

2. Namen aktivnosti

Cilji bralnega srečanja so bili:

1. Poglobiti razumevanje koncepta okoljske krize in planetarnih mej.
2. Predstaviti ključne strukturne vzroke okoljskega zloma, kot jih izpostavlja avtor.
3. Spodbuditi kritični razmislek o vlogi kapitalizma, rasti in produktivnosti.
4. Odpreti razpravo o možnostih za kolektivno, politično in družbeno delovanje.
5. Okrepiti sposobnost branja in razumevanja družboslovnih tekstov ter argumentiranja.

3. Potek in vključevanje mladih

Srečanje je potekalo v treh delih:

1) Začetni krog:

Udeleženci so delili, kaj so iz članka razumeli, kaj jih je presenetilo ter katere dele so težje razumeli (npr. Javonsov paradoks, obči zakon okoljske degradacije, koncept abstraktnega časa in prostora).

2) Skupinska razprava:

V vodeni diskusiji smo se dotaknili ključnih tem:

1. Pomen planetarnih mej in njihove pomembnosti.
2. Vpliv imperativa rasti in profitne logike na okoljsko degradacijo.
3. Omejitve tehnološkega napredka pri reševanju ekološke krize.
4. Fosilna goriva in njihov vpliv na poseben “prostorsko-časovni režim” kapitalizma.
5. Pomen antikapitalističnega in pravičnostno usmerjenega okoljevarstvenega delovanja.

3) Osebna refleksija mladih:

Mladi so razmišljali o svojem odnosu do okolja, opaženih praksah potrošnje in rasti v svojem okolju, povezavah med okoljskimi izzivi in družbenimi neenakostmi ter lastnih možnostih za angažma (šole, skupnosti, mladinske organizacije). Razprava je bila živahna, udeleženci so spodbujali kritično mišljenje in iskali povezave med člankom ter vsakdanjim življenjem.

4. Doseženi rezultati

1. Visoka stopnja aktivnega sodelovanja udeležencev skozi celoten pogovor.
2. Boljše razumevanje strukture okoljskih problemov, ne le njihovih simptomov.
3. Poglobitev razumevanja pojmov, kot so: planetarne meje, okoljska kriza, produktivnost, fosilni kapital, Javonsov paradoks.
4. Okrepljena sposobnost kritične interpretacije daljšega družboslovnega besedila.
5. Izražen interes za nadaljnja srečanja na temo okoljske pravičnosti in politične ekologije.
6. Srečanje je odprlo prostor za razmislek o alternativah sedanjemu razvojnemu modelu.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Bralno srečanje je pomembno prispevalo k ciljem projekta, saj je:

1. Okrepilo kritično mišljenje in analitične spretnosti.
2. Povečalo razumevanje povezav med okoljem, delom, ekonomijo in družbo.
3. Spodbudilo zanimanje za družbeno odgovorno delovanje.
4. Razvijalo sposobnosti argumentiranja in refleksije.
5. Okrepilo medsebojno solidarnost ter občutek skupnosti pri soočanju z izzivi.
6. Omogočilo mladim aktivno vključevanje v razpravo o temah, ki bodo bistveno oblikovale njihov vsakdan.

Poročilo dogodka: Okoljska delavnica – Dostojno delo in okolje

Datum: 12. november 2025

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli izobraževalno delavnico na temo Dostojno delo in okolje, pri kateri smo sledili gradivu in vsebinam, pripravljenim v projektni skupini. Namen delavnice je bil okrepiti razumevanje podnebne (ne)pravičnosti, njenega izvora, posledic ter povezav med okoljskimi izzivi, delavskimi pravicami in družbeno pravičnostjo.

V uvodnem delu smo udeležencem predstavili osnovne koncepte podnebne krize, planetarnih mej ter aktualne podnebne vplive v Sloveniji. Nadaljevali smo s pregledom ključnih sistemskih vzrokov, pri čemer smo se osredotočili zlasti na vlogo kapitalističnega ekonomskega sistema, neskončne rasti ter pritiska na naravne vire.

Drugi del delavnice je bil namenjen razpravi o globalnih in družbenih neenakostih – tako med državami kot med posameznimi sloji prebivalstva. Poseben poudarek je bil na tem, da posledic podnebnega zloma ne nosimo vsi enako ter da so najbolj ranljive skupnosti pogosto tudi najbolj izpostavljene.

Zaključni del je bil namenjen vsebini podnebne pravičnosti, razumevanju sistemskih sprememb in vlogi aktivnega državljanstva. Delavnica je potekala interaktivno – udeleženci so sodelovali v skupinskih razpravah in izvedli praktično vajo identificiranja lokalnih okoljskih in družbenih problemov.

2. Namen aktivnosti

Cilji delavnice so bili:

1. predstaviti mladim povezavo med podnebnimi spremembami, gospodarskim sistemom in družbeno pravičnostjo,
2. razložiti, zakaj podnebna kriza ni zgolj okoljski, temveč globoko sistemski problem,
3. okrepiti razumevanje koncepta dostojnega življenja v okviru ekoloških omejitev,
4. spodbuditi razmislek o vlogi mladih pri družbenih in okoljskih spremembah,
5. odpreti prostor za razmišljanje o možnostih aktivnega sodelovanja v lokalnih iniciativah.

3. Potek in vključevanje mladih

Delavnica je bila zasnovana v več tematskih sklopih:

a) Uvod – planetarne meje in okoljske krize

Udeležencem smo predstavili koncept planetarnih mej, ključne presežene meje (podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti) ter vplive okoljskih zlomov v Sloveniji, vključno z vročinskimi valovi, degradacijo ekosistemov in vplivi na kmetijstvo.

b) Sistemski vzroki – ekonomija dobička in neskončne rasti

Udeleženci so spoznali logiko konkurenčnega tržnega sistema, pritiske na okoljske standarde ter razloge, zakaj podjetja pogosto izogibajo stroškom varovanja okolja. Izpostavljeno je bilo, da so podnebne spremembe rezultat delovanja ekonomskih struktur, ne zgolj naravnih dejavnikov.

c) Neenakosti – kdo je odgovoren in kdo najbolj prizadet?

Razprava je zajela globalne emisijske razlike, nesorazmeren delež najbogatejših pri svetovnih izpustih ter razlike med vplivi na prebivalce bogatih držav in tistih na globalnem jugu. Mladi so izhodišča povezali s primeri iz svojega lokalnega okolja.

d) Podnebna pravičnost in družbene alternative

Osredotočili smo se na vprašanja pravične družbene preobrazbe, razvoj javnih in skupnostnih storitev ter vlogo aktivizma pri sistemskih spremembah. Obravnavali smo koncept družbe, ki temelji na potrebah ljudi in planeta namesto na logiki dobička.

e) Skupinsko delo – lokalni problemi in možnosti ukrepanja

V zaključku so udeleženci v skupinah prepoznali najbolj pereče okoljske in družbene probleme v Mariboru ter razmišljali o možnih oblikah lokalnega organiziranja in konkretnih ukrepih. Povratne informacije so pokazale visoko stopnjo angažiranosti in zanimanja.

4. Doseženi rezultati

Delavnica je prispevala k:

1. visoki stopnji sodelovanja in angažiranosti mladih,
2. boljšemu razumevanju sistemskih vzrokov okoljskih in družbenih kriz,
3. razvijanju razumevanja podnebne pravičnosti in povezanih konceptov,
4. povezovanju okoljskih tem z dostojnim delom, neenakostmi in družbenimi strukturami,
5. aktivni identifikaciji lokalnih problemov in oblikovanju predlogov za ukrepanje,
6. večjemu zanimanju za vključevanje v lokalne iniciative, kot so podnebni štrajki, mladinske organizacije in skupnostni projekti.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Delavnica je pomembno prispevala k ciljem projekta, saj je:

1. okrepila kritično mišljenje in sistemsko razumevanje družbenih procesov,
2. mladim približala povezanost med dostojnim delom, ekološkimi omejitvami in družbenimi neenakostmi,
3. izboljšala sposobnost analiziranja družbenih in okoljskih struktur,
4. spodbudila razmišljanje o alternativah trenutnemu gospodarskemu modelu,
5. razvila zavedanje o vlogi mladih pri družbenih spremembah,
6. podprla vrednote solidarnosti, pravičnosti in skrbi za skupnost.

Poročilo dogodka: Delavnica mapiranja – Fakulteta za zdravstvene vede Maribor

Datum: 23. oktober 2025

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor

1. Opis aktivnosti

Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru smo izvedli delavnico mapiranja izzivov, s katerimi se študentke in študenti srečujejo med študijem in obvezno prakso. Delavnico smo pripravili v sodelovanju s Polono T. Aškerc, generalno sekretarko Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Za udeležence smo pripravili kratek anketni vprašalnik, s katerim smo zbirali informacije o težavah v izobraževalnem procesu in širšem zdravstvenem sistemu ter o njihovih predlogih za izboljšave. Ob tem smo postavili informacijsko stojnico, kjer smo mladim predstavljali pomen solidarnosti, skupinskega delovanja ter organiziranja pri reševanju sistemskih izzivov.

2. Namen aktivnosti

Glavni namen delavnice je bil prepoznati ključne izzive, s katerimi se soočajo študenti zdravstvenih ved, ter spodbuditi razmislek o tem, kako lahko mladi sami ali v okviru organizirane skupnosti prispevajo k iskanju rešitev. Poseben poudarek je bil na razumevanju pogojev obvezne prakse, na izzivih, ki jih mladi pričakujejo ob vstopu na trg dela, ter na ozaveščanju o možnostih organiziranega delovanja in dialoga z odločevalci.

3. Potek in vključevanje mladih

Z anketnim vprašalnikom in vodeno razpravo smo mlade usmerjali k razmišljanju o tem, kako lahko oblikujejo skupne predloge za izboljšave ter jih naslovijo na vodstvo fakultete in druge ključne akterje. Ugotovili so, da številnih izzivov ni mogoče rešiti individualno, temveč predvsem z usklajenim, strukturiranim in skupnostno naravnanim pristopom.

Udeležencem smo predstavili informativne sindikalne materiale o organiziranju, participaciji in delavskih pravicah, prav tako pa smo jim ponudili možnost vključitve v nadaljnje aktivnosti, povezane z zagovorništvom in skupinskim delovanjem.

4. Doseženi rezultati

Delavnica je dosegla približno 50 študentk in študentov, ki so bodisi sodelovali v razpravi bodisi izpolnili vprašalnik. Več mladih je izrazilo željo po nadaljnjem sodelovanju in nam posredovalo svoje kontakte. Udeležencem smo pomagali prepoznati pomen kolektivnega delovanja, povezovanja med študenti in zaposlenimi v zdravstvu ter pomembnost sodelovanja med različnimi strokami in skupnostmi, kot so delavci, pacienti in svojci.

Delavnica je razbila predstavo, da so mladi pasivni ali nezainteresirani; pokazali so veliko angažiranosti in željo po izboljšanju študijskih in delovnih pogojev.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Dogodek je pomembno prispeval k ciljem projekta, saj je spodbujal aktivno sodelovanje mladih, krepil njihov občutek odgovornosti in solidarnosti ter povečal zavedanje o vplivu lokalnih in evropskih politik na njihovo prihodnost. Delavnica je okrepila tudi njihovo motivacijo za vključevanje v procese odločanja in zagovorništva ter postavila dobre temelje za nadaljnje aktivnosti v okviru projekta.

Poročilo dogodka: Filmski večer – Full Time

Datum: 29. 9. 2025

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli prvi filmski večer, na katerem smo si ogledali francoski film Full Time (À plein temps, 2021, režija Éric Gravel). Film realistično prikazuje vsakdan samohranilke, ki lovi ravnotežje med delom, skrbjo za družino in izzivi sodobnega trga dela.

Po projekciji je sledila približno 60-minutna moderirana razprava. Dogodek je pritegnil predvsem dijake ter nekaj študentov, ki so skupaj odprli prostor za razmislek o delovnih pogojih, nevidnem delu, vlogi posameznika v kapitalizmu ter možnostih solidarnosti in kolektivnega delovanja.

2. Namen aktivnosti

Filmski večer je bil zasnovan z naslednjimi cilji:

1. spodbuditi kritično razumevanje sodobnih delovnih pogojev in izkušenj delavcev,
2. mladim približati družbene in ekonomske strukture, ki oblikujejo njihov vsakdan,
3. odpreti razpravo o solidarnosti, stavkah in organiziranem delovanju,
4. ponuditi film kot orodje za refleksijo osebnih in družbenih izzivov.

3. Potek in vključevanje mladih

Vodena razprava po filmu je udeležence spodbudila k poglobljenemu razmišljanju. Mladi so razpravljali o:

1. prikazu nevidnega dela in čustvenih obremenitev,
2. realističnosti prikazanih situacij v evropskem prostoru,
3. izkušnjah svojih staršev pri usklajevanju dela in družine,
4. vlogi stavk kot legitimnega orodja delavskega boja,
5. izzivih organiziranja v razmerah preobremenjenosti.

Udeleženci so delili tudi osebne zgodbe in primere iz okolja, s čimer so razpravo še dodatno obogatili ter jo povezali s svojim razumevanjem družbenih procesov.

4. Doseženi rezultati

1. udeležba 18 mladih, večinoma dijakov,
2. aktivno vključevanje v diskusijo in izražanje osebnih pogledov,
3. poglobljeno razumevanje pomena nevidnega dela in prekarnih razmer,
4. krepitev občutka solidarnosti in zavedanja vloge delavcev v družbi,
5. razbijanje stereotipa, da mlade teme dela in družbene pravičnosti ne zanimajo — pokazali so izjemen interes in angažiranost.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Dogodek je pomembno prispeval k ciljem našega projekta, saj je:

1. krepil kompetence kritičnega mišljenja, analize in refleksije,
2. mladim omogočil razumevanje povezav med osebnimi izkušnjami in širšimi družbenimi procesi,
3. spodbujal empatijo do delavcev v ključnih poklicih,
4. povečal zavedanje o pomenu kolektivnega delovanja, sindikalizma in stavk,
5. vzpostavil temelje za nadaljnje vključevanje mladih v razprave o dostojnem delu in družbeni pravičnosti.