Poročilo dogodka: Bralno srečanje: članek Kaj nam sporoča okoljska kriza?

Datum: 26. november 2025

Kontekst: Projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru Erasmus+ projekta smo organizirali bralno srečanje, na katerem so udeleženci vnaprej prejeli članek Izidorja Ostana Ožbolta Kaj nam sporoča okoljska kriza?. Besedilo so prebrali doma, srečanje pa je bilo namenjeno skupni razpravi in refleksiji o ključnih temah članka.

Srečanje je potekalo v krogu; vsak udeleženec je najprej predstavil, kaj novega je izvedel in katere dele besedila ni povsem razumel ali bi si želel dodatno pojasnilo. Na podlagi teh iztočnic je sledila moderirana diskusija o okoljskih problemih, kapitalizmu kot strukturnem vzroku ekološke krize, planetarnih mejah ter možnostih sistemskih sprememb. Namen srečanja je bil mlade spodbuditi k razmisleku o povezavi med okoljsko problematiko, ekonomskimi sistemi in družbeno pravičnostjo.

2. Namen aktivnosti

Cilji bralnega srečanja so bili:

1. Poglobiti razumevanje koncepta okoljske krize in planetarnih mej.
2. Predstaviti ključne strukturne vzroke okoljskega zloma, kot jih izpostavlja avtor.
3. Spodbuditi kritični razmislek o vlogi kapitalizma, rasti in produktivnosti.
4. Odpreti razpravo o možnostih za kolektivno, politično in družbeno delovanje.
5. Okrepiti sposobnost branja in razumevanja družboslovnih tekstov ter argumentiranja.

3. Potek in vključevanje mladih

Srečanje je potekalo v treh delih:

1) Začetni krog:

Udeleženci so delili, kaj so iz članka razumeli, kaj jih je presenetilo ter katere dele so težje razumeli (npr. Javonsov paradoks, obči zakon okoljske degradacije, koncept abstraktnega časa in prostora).

2) Skupinska razprava:

V vodeni diskusiji smo se dotaknili ključnih tem:

1. Pomen planetarnih mej in njihove pomembnosti.
2. Vpliv imperativa rasti in profitne logike na okoljsko degradacijo.
3. Omejitve tehnološkega napredka pri reševanju ekološke krize.
4. Fosilna goriva in njihov vpliv na poseben “prostorsko-časovni režim” kapitalizma.
5. Pomen antikapitalističnega in pravičnostno usmerjenega okoljevarstvenega delovanja.

3) Osebna refleksija mladih:

Mladi so razmišljali o svojem odnosu do okolja, opaženih praksah potrošnje in rasti v svojem okolju, povezavah med okoljskimi izzivi in družbenimi neenakostmi ter lastnih možnostih za angažma (šole, skupnosti, mladinske organizacije). Razprava je bila živahna, udeleženci so spodbujali kritično mišljenje in iskali povezave med člankom ter vsakdanjim življenjem.

4. Doseženi rezultati

1. Visoka stopnja aktivnega sodelovanja udeležencev skozi celoten pogovor.
2. Boljše razumevanje strukture okoljskih problemov, ne le njihovih simptomov.
3. Poglobitev razumevanja pojmov, kot so: planetarne meje, okoljska kriza, produktivnost, fosilni kapital, Javonsov paradoks.
4. Okrepljena sposobnost kritične interpretacije daljšega družboslovnega besedila.
5. Izražen interes za nadaljnja srečanja na temo okoljske pravičnosti in politične ekologije.
6. Srečanje je odprlo prostor za razmislek o alternativah sedanjemu razvojnemu modelu.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Bralno srečanje je pomembno prispevalo k ciljem projekta, saj je:

1. Okrepilo kritično mišljenje in analitične spretnosti.
2. Povečalo razumevanje povezav med okoljem, delom, ekonomijo in družbo.
3. Spodbudilo zanimanje za družbeno odgovorno delovanje.
4. Razvijalo sposobnosti argumentiranja in refleksije.
5. Okrepilo medsebojno solidarnost ter občutek skupnosti pri soočanju z izzivi.
6. Omogočilo mladim aktivno vključevanje v razpravo o temah, ki bodo bistveno oblikovale njihov vsakdan.

Poročilo dogodka: Okoljska delavnica – Dostojno delo in okolje

Datum: 12. november 2025

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli izobraževalno delavnico na temo Dostojno delo in okolje, pri kateri smo sledili gradivu in vsebinam, pripravljenim v projektni skupini. Namen delavnice je bil okrepiti razumevanje podnebne (ne)pravičnosti, njenega izvora, posledic ter povezav med okoljskimi izzivi, delavskimi pravicami in družbeno pravičnostjo.

V uvodnem delu smo udeležencem predstavili osnovne koncepte podnebne krize, planetarnih mej ter aktualne podnebne vplive v Sloveniji. Nadaljevali smo s pregledom ključnih sistemskih vzrokov, pri čemer smo se osredotočili zlasti na vlogo kapitalističnega ekonomskega sistema, neskončne rasti ter pritiska na naravne vire.

Drugi del delavnice je bil namenjen razpravi o globalnih in družbenih neenakostih – tako med državami kot med posameznimi sloji prebivalstva. Poseben poudarek je bil na tem, da posledic podnebnega zloma ne nosimo vsi enako ter da so najbolj ranljive skupnosti pogosto tudi najbolj izpostavljene.

Zaključni del je bil namenjen vsebini podnebne pravičnosti, razumevanju sistemskih sprememb in vlogi aktivnega državljanstva. Delavnica je potekala interaktivno – udeleženci so sodelovali v skupinskih razpravah in izvedli praktično vajo identificiranja lokalnih okoljskih in družbenih problemov.

2. Namen aktivnosti

Cilji delavnice so bili:

1. predstaviti mladim povezavo med podnebnimi spremembami, gospodarskim sistemom in družbeno pravičnostjo,
2. razložiti, zakaj podnebna kriza ni zgolj okoljski, temveč globoko sistemski problem,
3. okrepiti razumevanje koncepta dostojnega življenja v okviru ekoloških omejitev,
4. spodbuditi razmislek o vlogi mladih pri družbenih in okoljskih spremembah,
5. odpreti prostor za razmišljanje o možnostih aktivnega sodelovanja v lokalnih iniciativah.

3. Potek in vključevanje mladih

Delavnica je bila zasnovana v več tematskih sklopih:

a) Uvod – planetarne meje in okoljske krize

Udeležencem smo predstavili koncept planetarnih mej, ključne presežene meje (podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti) ter vplive okoljskih zlomov v Sloveniji, vključno z vročinskimi valovi, degradacijo ekosistemov in vplivi na kmetijstvo.

b) Sistemski vzroki – ekonomija dobička in neskončne rasti

Udeleženci so spoznali logiko konkurenčnega tržnega sistema, pritiske na okoljske standarde ter razloge, zakaj podjetja pogosto izogibajo stroškom varovanja okolja. Izpostavljeno je bilo, da so podnebne spremembe rezultat delovanja ekonomskih struktur, ne zgolj naravnih dejavnikov.

c) Neenakosti – kdo je odgovoren in kdo najbolj prizadet?

Razprava je zajela globalne emisijske razlike, nesorazmeren delež najbogatejših pri svetovnih izpustih ter razlike med vplivi na prebivalce bogatih držav in tistih na globalnem jugu. Mladi so izhodišča povezali s primeri iz svojega lokalnega okolja.

d) Podnebna pravičnost in družbene alternative

Osredotočili smo se na vprašanja pravične družbene preobrazbe, razvoj javnih in skupnostnih storitev ter vlogo aktivizma pri sistemskih spremembah. Obravnavali smo koncept družbe, ki temelji na potrebah ljudi in planeta namesto na logiki dobička.

e) Skupinsko delo – lokalni problemi in možnosti ukrepanja

V zaključku so udeleženci v skupinah prepoznali najbolj pereče okoljske in družbene probleme v Mariboru ter razmišljali o možnih oblikah lokalnega organiziranja in konkretnih ukrepih. Povratne informacije so pokazale visoko stopnjo angažiranosti in zanimanja.

4. Doseženi rezultati

Delavnica je prispevala k:

1. visoki stopnji sodelovanja in angažiranosti mladih,
2. boljšemu razumevanju sistemskih vzrokov okoljskih in družbenih kriz,
3. razvijanju razumevanja podnebne pravičnosti in povezanih konceptov,
4. povezovanju okoljskih tem z dostojnim delom, neenakostmi in družbenimi strukturami,
5. aktivni identifikaciji lokalnih problemov in oblikovanju predlogov za ukrepanje,
6. večjemu zanimanju za vključevanje v lokalne iniciative, kot so podnebni štrajki, mladinske organizacije in skupnostni projekti.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Delavnica je pomembno prispevala k ciljem projekta, saj je:

1. okrepila kritično mišljenje in sistemsko razumevanje družbenih procesov,
2. mladim približala povezanost med dostojnim delom, ekološkimi omejitvami in družbenimi neenakostmi,
3. izboljšala sposobnost analiziranja družbenih in okoljskih struktur,
4. spodbudila razmišljanje o alternativah trenutnemu gospodarskemu modelu,
5. razvila zavedanje o vlogi mladih pri družbenih spremembah,
6. podprla vrednote solidarnosti, pravičnosti in skrbi za skupnost.

Poročilo dogodka: Delavnica mapiranja – Fakulteta za zdravstvene vede Maribor

Datum: 23. oktober 2025

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor

1. Opis aktivnosti

Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru smo izvedli delavnico mapiranja izzivov, s katerimi se študentke in študenti srečujejo med študijem in obvezno prakso. Delavnico smo pripravili v sodelovanju s Polono T. Aškerc, generalno sekretarko Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Za udeležence smo pripravili kratek anketni vprašalnik, s katerim smo zbirali informacije o težavah v izobraževalnem procesu in širšem zdravstvenem sistemu ter o njihovih predlogih za izboljšave. Ob tem smo postavili informacijsko stojnico, kjer smo mladim predstavljali pomen solidarnosti, skupinskega delovanja ter organiziranja pri reševanju sistemskih izzivov.

2. Namen aktivnosti

Glavni namen delavnice je bil prepoznati ključne izzive, s katerimi se soočajo študenti zdravstvenih ved, ter spodbuditi razmislek o tem, kako lahko mladi sami ali v okviru organizirane skupnosti prispevajo k iskanju rešitev. Poseben poudarek je bil na razumevanju pogojev obvezne prakse, na izzivih, ki jih mladi pričakujejo ob vstopu na trg dela, ter na ozaveščanju o možnostih organiziranega delovanja in dialoga z odločevalci.

3. Potek in vključevanje mladih

Z anketnim vprašalnikom in vodeno razpravo smo mlade usmerjali k razmišljanju o tem, kako lahko oblikujejo skupne predloge za izboljšave ter jih naslovijo na vodstvo fakultete in druge ključne akterje. Ugotovili so, da številnih izzivov ni mogoče rešiti individualno, temveč predvsem z usklajenim, strukturiranim in skupnostno naravnanim pristopom.

Udeležencem smo predstavili informativne sindikalne materiale o organiziranju, participaciji in delavskih pravicah, prav tako pa smo jim ponudili možnost vključitve v nadaljnje aktivnosti, povezane z zagovorništvom in skupinskim delovanjem.

4. Doseženi rezultati

Delavnica je dosegla približno 50 študentk in študentov, ki so bodisi sodelovali v razpravi bodisi izpolnili vprašalnik. Več mladih je izrazilo željo po nadaljnjem sodelovanju in nam posredovalo svoje kontakte. Udeležencem smo pomagali prepoznati pomen kolektivnega delovanja, povezovanja med študenti in zaposlenimi v zdravstvu ter pomembnost sodelovanja med različnimi strokami in skupnostmi, kot so delavci, pacienti in svojci.

Delavnica je razbila predstavo, da so mladi pasivni ali nezainteresirani; pokazali so veliko angažiranosti in željo po izboljšanju študijskih in delovnih pogojev.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Dogodek je pomembno prispeval k ciljem projekta, saj je spodbujal aktivno sodelovanje mladih, krepil njihov občutek odgovornosti in solidarnosti ter povečal zavedanje o vplivu lokalnih in evropskih politik na njihovo prihodnost. Delavnica je okrepila tudi njihovo motivacijo za vključevanje v procese odločanja in zagovorništva ter postavila dobre temelje za nadaljnje aktivnosti v okviru projekta.

Poročilo dogodka: Filmski večer – Full Time

Datum: 29. 9. 2025

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli prvi filmski večer, na katerem smo si ogledali francoski film Full Time (À plein temps, 2021, režija Éric Gravel). Film realistično prikazuje vsakdan samohranilke, ki lovi ravnotežje med delom, skrbjo za družino in izzivi sodobnega trga dela.

Po projekciji je sledila približno 60-minutna moderirana razprava. Dogodek je pritegnil predvsem dijake ter nekaj študentov, ki so skupaj odprli prostor za razmislek o delovnih pogojih, nevidnem delu, vlogi posameznika v kapitalizmu ter možnostih solidarnosti in kolektivnega delovanja.

2. Namen aktivnosti

Filmski večer je bil zasnovan z naslednjimi cilji:

1. spodbuditi kritično razumevanje sodobnih delovnih pogojev in izkušenj delavcev,
2. mladim približati družbene in ekonomske strukture, ki oblikujejo njihov vsakdan,
3. odpreti razpravo o solidarnosti, stavkah in organiziranem delovanju,
4. ponuditi film kot orodje za refleksijo osebnih in družbenih izzivov.

3. Potek in vključevanje mladih

Vodena razprava po filmu je udeležence spodbudila k poglobljenemu razmišljanju. Mladi so razpravljali o:

1. prikazu nevidnega dela in čustvenih obremenitev,
2. realističnosti prikazanih situacij v evropskem prostoru,
3. izkušnjah svojih staršev pri usklajevanju dela in družine,
4. vlogi stavk kot legitimnega orodja delavskega boja,
5. izzivih organiziranja v razmerah preobremenjenosti.

Udeleženci so delili tudi osebne zgodbe in primere iz okolja, s čimer so razpravo še dodatno obogatili ter jo povezali s svojim razumevanjem družbenih procesov.

4. Doseženi rezultati

1. udeležba 18 mladih, večinoma dijakov,
2. aktivno vključevanje v diskusijo in izražanje osebnih pogledov,
3. poglobljeno razumevanje pomena nevidnega dela in prekarnih razmer,
4. krepitev občutka solidarnosti in zavedanja vloge delavcev v družbi,
5. razbijanje stereotipa, da mlade teme dela in družbene pravičnosti ne zanimajo — pokazali so izjemen interes in angažiranost.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Dogodek je pomembno prispeval k ciljem našega projekta, saj je:

1. krepil kompetence kritičnega mišljenja, analize in refleksije,
2. mladim omogočil razumevanje povezav med osebnimi izkušnjami in širšimi družbenimi procesi,
3. spodbujal empatijo do delavcev v ključnih poklicih,
4. povečal zavedanje o pomenu kolektivnega delovanja, sindikalizma in stavk,
5. vzpostavil temelje za nadaljnje vključevanje mladih v razprave o dostojnem delu in družbeni pravičnosti.