MZDD
Pokaži vse
Delavnica za pripravo lokalnih terenskih akcij
torek, 9. junij 2026
19.00
Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

Delavnica za pripravo lokalnih terenskih akcij

V društvu CEDRA nadaljujemo z aktivnostmi v okviru projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje. Vabimo vas na naslednjo delavnico: Tokrat se bomo posvetili pripravi lokalnih terenskih akcij in neposrednemu stiku z delavci na delovnih mestih. Skozi praktične izkušnje sindikalnega organiziranja bomo spoznali, kako pristopiti k delavcem, vzpostaviti prvi stik in odpreti pogovor o njihovih delovnih pogojih, problemih in potrebah. Posebno pozornost bomo namenili aktivnemu poslušanju ter prepoznavanju problemov in interesov, ki so skupni večjemu številu zaposlenih. V praktičnem delu bomo skupaj pripravili konkretne obiske delovnih mest, določili ključne teme in vprašanja za pogovore ter oblikovali terenske skupine. Razdelili bomo naloge znotraj skupin in se pripravili na sistematično beleženje ugotovitev s terena. Delavnica bo tako udeležencem omogočila, da pridobljeno znanje neposredno uporabijo pri pripravi konkretnih lokalnih aktivnosti.

Poročilo o aktivnosti

Poročilo o aktivnosti


Poročilo dogodka: Delavnica za pripravo lokalnih terenskih akcij

Datum: 9. junij 2026


Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor


1. Opis aktivnosti


V okviru projekta smo izvedli delavnico za pripravo lokalnih terenskih akcij, namenjeno praktični pripravi mladih na obiske delovnih mest ter neposreden stik z delavci. Aktivnost je bila zasnovana kot praktična nadgradnja vsebin o dostojnem delu, delavskih pravicah, solidarnosti in kolektivnem organiziranju.

V prvem delu so udeleženci skozi predstavitev in izmenjavo izkušenj iz sindikalne prakse spoznali, kako poteka vzpostavljanje stika z delavci na delovnem mestu, katere teme je smiselno odpirati ter kako skozi pogovor prepoznavati probleme in interese, ki so skupni večjemu številu zaposlenih.

Posebno pozornost smo namenili razumevanju terenskega dela kot procesa poslušanja, vzpostavljanja zaupanja in dolgoročnega grajenja odnosov z delavci. Udeleženci so razpravljali o razlikah med individualnimi težavami in problemi, ki jih lahko kot skupne prepozna večja skupina zaposlenih ter predstavljajo izhodišče za kolektivno delovanje.

V praktičnem delu so se udeleženci pripravljali na konkretne obiske delovnih mest. Skupaj so opredelili namen obiskov, način pristopa k delavcem, ključne teme za pogovor ter način sistematičnega beleženja ugotovitev.

V zaključnem delu so bile oblikovane terenske skupine in razdeljene osnovne naloge za pripravo in izvedbo obiskov. Udeleženci so določili, kdo bo vzpostavljal prvi stik, kdo bo vodil pogovor oziroma postavljal vprašanja ter kdo bo beležil ključne ugotovitve.


2. Namen aktivnosti


Cilji delavnice so bili:

  1. mladim predstaviti namen in osnovne metode terenskega dela,
  2. predstaviti praktične izkušnje in metode sindikalnega organiziranja na terenu,
  3. razvijati sposobnost vzpostavljanja neposrednega in spoštljivega stika z delavci,
  4. razvijati sposobnost aktivnega poslušanja in postavljanja odprtih vprašanj,
  5. usposobiti udeležence za razlikovanje med individualnimi in skupnimi problemi delavcev,
  6. razvijati sposobnost prepoznavanja skupnih interesov in možnosti za kolektivno delovanje,
  7. praktično pripraviti udeležence na izvedbo lokalnih terenskih akcij,
  8. okrepiti sodelovanje, odgovornost in jasno delitev nalog znotraj terenskih skupin.


3. Potek in vključevanje mladih


Delavnica je bila izrazito praktično in participativno usmerjena ter je bila razdeljena na več medsebojno povezanih sklopov:


a) Uvod v terensko delo


V prvem delu smo opredelili namen terenskega dela ter razpravljali o tem, zakaj je neposreden stik z delavci pomemben za razumevanje njihovih delovnih in življenjskih razmer.

Posebej smo poudarili, da namen obiska ni zgolj posredovanje informacij, temveč predvsem vzpostavljanje pogovora, poslušanje izkušenj delavcev ter postopno razvijanje zaupanja.


b) Izkušnje iz sindikalne prakse


Udeležencem smo predstavili konkretne izkušnje iz sindikalnega terenskega dela. Razpravljali smo o tem, kako pristopiti k delavcem, kako začeti pogovor, katere vrste vprašanj spodbujajo sogovornika k izražanju lastnih izkušenj ter kako se odzvati na različne odzive.

Udeleženci so ob konkretnih primerih razmišljali o tem, kakšen pristop omogoča odprt in spoštljiv pogovor.


c) Aktivno poslušanje in postavljanje vprašanj


Pomemben del delavnice je bil namenjen komunikacijskim spretnostim. Udeleženci so spoznavali pomen odprtih vprašanj in aktivnega poslušanja.

Razpravljali smo o tem, kako pogovor usmerjati tako, da delavec sam opiše svoje izkušnje, probleme in potrebe, namesto da bi mu vnaprej ponujali odgovore ali predpostavljali, kateri problemi so zanj najpomembnejši.


d) Od individualnih težav do skupnih problemov


Udeleženci so se učili razlikovati med individualnimi težavami posameznega delavca in problemi, ki se ponavljajo pri večjem številu zaposlenih.

Posebno pozornost smo namenili vprašanju, kako skozi več pogovorov prepoznati ponavljajoče se probleme in skupne interese ter kako lahko takšne ugotovitve predstavljajo izhodišče za nadaljnje povezovanje in kolektivno delovanje.


e) Priprava konkretnih terenskih obiskov


V praktičnem delu so udeleženci načrtovali konkretne obiske delovnih mest. Opredelili so namen posameznega obiska, način pristopa k delavcem in ključna vprašanja, ki jih želijo odpreti.

Skupaj smo oblikovali osnovni okvir terenskega pogovora ter način beleženja informacij, ki omogoča kasnejšo skupinsko analizo ugotovitev.


f) Oblikovanje terenskih skupin in razdelitev nalog


V zaključnem delu so udeleženci oblikovali manjše terenske skupine. Znotraj posameznih skupin so razdelili osnovne vloge in odgovornosti.

Določili so, kdo bo vzpostavil prvi stik z delavci, kdo bo vodil pogovor in postavljal vprašanja ter kdo bo skrbel za beleženje ključnih ugotovitev.

Takšna razdelitev je udeležencem omogočila, da so teoretično in praktično pripravo neposredno prevedli v načrt konkretnega skupinskega delovanja.


4. Doseženi rezultati


Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali svoje razumevanje namena terenskega dela, uporabnost predstavljenih izkušenj iz sindikalne prakse, pripravljenost za neposreden stik z delavci, sposobnost prepoznavanja skupnih problemov ter uporabnost dela v terenskih skupinah.


Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

  1. razumevanje namena terenskega dela: 4,5 / 5,
  2. uporabnost izkušenj iz sindikalne prakse: 4 / 5,
  3. pripravljenost za obisk delovnih mest: 4,2 / 5,
  4. razumevanje prepoznavanja skupnih problemov: 4,5 / 5,
  5. uporabnost dela v terenskih skupinah: 4,2 / 5.

Udeleženci so kot posebej koristno izpostavili praktično predstavitev sindikalnega terenskega dela ter pripravo konkretnega pristopa za pogovor z delavci.

Pomemben uvid je bil, da terensko delo ni namenjeno zgolj posredovanju informacij, temveč predvsem poslušanju, vzpostavljanju zaupanja in prepoznavanju problemov, ki jih delavci doživljajo kot skupne. Udeleženci so poudarili tudi pomen dobre priprave, jasne razdelitve nalog znotraj skupine in sistematičnega beleženja ugotovitev.

Pomemben rezultat aktivnosti je bila neposredna priprava udeležencev na naslednjo fazo aktivnosti – izvedbo obiskov delovnih mest in neposredne pogovore z delavci.


Aktivnost je tako prispevala k:

  1. boljšemu razumevanju namena in metod terenskega dela,
  2. večji pripravljenosti udeležencev za neposreden stik z delavci,
  3. razvoju sposobnosti aktivnega poslušanja in vodenja pogovora,
  4. boljšemu prepoznavanju skupnih problemov in interesov,
  5. razumevanju pomena zaupanja in dolgoročnega vzpostavljanja odnosov,
  6. praktični pripravi terenskih skupin in jasni razdelitvi nalog.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta


Delavnica je pomembno prispevala k ciljem projekta, saj je mladim omogočila prehod od teoretičnega razumevanja dostojnega dela, delavskih pravic in kolektivnega organiziranja k praktičnemu razvijanju spretnosti, potrebnih za aktivno vključevanje v lokalno okolje.


Na področju znanja so udeleženci pridobili oziroma poglobili:

  1. poznavanje načinov priprave in izvedbe obiskov delovnih mest,
  2. razumevanje razlikovanja med individualnimi in skupnimi problemi delavcev,
  3. razumevanje pomena vzpostavljanja zaupanja in dolgoročnega odnosa z delavci,
  4. poznavanje osnovnih korakov pri pripravi lokalne terenske akcije,
  5. razumevanje pomena sistematičnega zbiranja in analiziranja ugotovitev s terena.


Na področju spretnosti so razvijali:

  1. vzpostavljanje prvega stika in vodenje pogovora z delavci,
  2. postavljanje odprtih vprašanj in aktivno poslušanje,
  3. prepoznavanje skupnih problemov in interesov,
  4. beleženje in skupinsko analizo ugotovitev s terena,
  5. načrtovanje konkretnih terenskih aktivnosti,
  6. sodelovanje in prevzemanje različnih vlog znotraj skupine.


Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

  1. večji samozavesti za neposreden stik z delavci,
  2. večji pripravljenosti za aktivno sodelovanje pri lokalnih terenskih akcijah,
  3. razvoju odgovornega in spoštljivega pristopa do sogovornikov,
  4. večjemu zavedanju pomena poslušanja in vzpostavljanja zaupanja,
  5. krepitvi občutka za solidarnost in kolektivno delovanje,
  6. večji pripravljenosti za prevzemanje odgovornosti pri skupinskih aktivnostih.


Delavnica je tako neposredno podprla participativno razsežnost projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, saj udeleženci niso ostali zgolj pri spoznavanju in razpravljanju o družbenih problemih, temveč so se praktično pripravljali na aktivno vključevanje v lokalno okolje, neposreden stik z delavci ter prepoznavanje možnosti za skupno in kolektivno delovanje.