Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Delavnica o dostojnem delu, skupnem dobrem in okolju z dijaki

Datum: 25. marec 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli delavnico z dijaki, osredotočeno na povezave med dostojnim delom, skupnim dobrim, okoljskimi problemi ter širšimi družbenimi in ekonomskimi procesi.

Posebnost aktivnosti je bila v tem, da so udeleženci izhajali iz konkretnih okoljskih problemov iz svojih lokalnih okolij ter jih nato povezovali z vprašanji delovnih pogojev, ekonomskih interesov, industrijske proizvodnje, političnega odločanja in odgovornosti do skupnosti.

V uvodnem delu smo obravnavali primere iz različnih držav, iz katerih prihajajo udeleženci. V Sloveniji smo se osredotočili na primer Anhovega ter vpliv industrije in sežiganja odpadkov na okolje, kakovost življenja in zdravje lokalnega prebivalstva. Udeleženci iz Srbije so predstavili primer projekta Rio Tinto ter z njim povezana vprašanja onesnaževanja, rabe naravnih virov in vpliva na lokalne skupnosti. Obravnavali smo tudi širši problem kakovosti zraka v urbanih območjih.

V nadaljevanju so dijaki v skupinah analizirali vzroke izbranih problemov, prepoznavali ključne akterje in njihove interese ter razmišljali o tem, kako so okoljski problemi povezani z načinom organizacije gospodarstva, delovnimi pogoji in političnimi odločitvami. Zaključni del je bil namenjen skupni razpravi o možnostih za aktivno vključevanje mladih in delovanje v skupnosti.

2. Namen aktivnosti

Cilji delavnice so bili:

1. poglobiti razumevanje povezav med okoljem, delom, gospodarstvom in družbo,
2. mladim približati konkretne okoljske probleme iz različnih lokalnih in nacionalnih okolij,
3. spodbuditi razumevanje vpliva industrijskih in ekonomskih interesov na okolje in lokalne skupnosti,
4. razvijati sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev in interesov pri okoljskih konfliktih,
5. spodbujati primerjalno razmišljanje med različnimi državami in družbenimi konteksti,
6. krepiti kritično mišljenje, solidarnost in pripravljenost mladih za aktivno vključevanje v družbene in okoljske teme.

3. Potek in vključevanje mladih

Delavnica je bila zasnovana v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Uvod v povezavo med okoljem, delom in družbo

V uvodnem delu smo odprli vprašanje, zakaj okoljskih problemov ni mogoče obravnavati ločeno od družbenih in ekonomskih razmer.

Udeleženci so razmišljali o tem, kako lahko industrijska proizvodnja, način organizacije dela, ekonomski interesi podjetij in politične odločitve vplivajo na kakovost okolja ter na vsakdanje življenje ljudi.

b) Primer Anhovega v Sloveniji

Kot primer iz slovenskega okolja smo obravnavali Anhovo ter vpliv industrije in sežiganja odpadkov na okolje in lokalno prebivalstvo.

Udeleženci so analizirali, kako se pri takšnih primerih prepletajo vprašanja delovnih mest, ekonomskih interesov, zdravja, kakovosti okolja, odgovornosti podjetij in vloge države oziroma lokalnih institucij.

Primer je omogočil razpravo o tem, kako zahtevno je usklajevati različne interese ter zakaj je pri presoji okoljskih vprašanj pomembno upoštevati tudi dolgoročne posledice za skupnost.

c) Primer Rio Tinto in okoljski problemi v Srbiji

Udeleženci iz Srbije so predstavili primer projekta Rio Tinto in pomisleke, povezane z vplivi rudarskih dejavnosti na okolje, naravne vire in lokalne skupnosti.

Razprava se je razširila tudi na problem kakovosti zraka v urbanih območjih in na širše vprašanje vpliva industrijskih ter energetskih politik na vsakdanje življenje prebivalstva.

Udeleženci so s tem neposredno vključili svoje izkušnje in poznavanje lokalnih okolij v vsebino delavnice.

d) Skupinsko delo in analiza akterjev

V praktičnem delu so dijaki v manjših skupinah analizirali izbrane primere. Prepoznavali so ključne akterje, njihove interese, razmerja moči ter skupine, ki jih posledice posameznih odločitev najbolj prizadenejo.

Razmišljali so tudi o tem, kakšno vlogo imajo podjetja, država, lokalne oblasti, delavci, prebivalci in civilna družba pri nastanku problemov ter pri iskanju rešitev.

e) Mednarodna primerjava in skupni vzorci

Primerjava različnih držav je omogočila prepoznavanje podobnih vzorcev kljub različnim lokalnim okoliščinam.

Udeleženci so opazili, da se pri številnih okoljskih problemih ponavljajo vprašanja razmerja med ekonomskimi interesi in javnim dobrim, neenake porazdelitve koristi in posledic ter omejenih možnosti posameznikov in lokalnih skupnosti za vplivanje na odločitve.

f) Aktivno vključevanje in skupinska refleksija

V zaključnem delu smo razpravljali o tem, kakšne možnosti imajo mladi za vključevanje v reševanje okoljskih in družbenih problemov.

Udeleženci so razmišljali o pomenu informiranja, javne razprave, povezovanja v skupnosti, solidarnosti ter kolektivnega delovanja. Poseben poudarek je bil namenjen razumevanju, da lahko aktivno državljanstvo vključuje tako lokalne pobude kot tudi širše družbeno in politično sodelovanje.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali razumevanje povezav med okoljem, delom in družbo, poznavanje lokalnih okoljskih problemov, vrednost mednarodne primerjave, relevantnost obravnavanih tem in prispevek aktivnosti k motivaciji za aktivno vključevanje.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje povezave okolje–delo–družba: 4,7 / 5,
2. razumevanje lokalnih problemov: 4,6 / 5,
3. vrednost mednarodne primerjave: 4,7 / 5,
4. relevantnost obravnavanih tem: 4,6 / 5,
5. motivacija za vključevanje: 4,4 / 5.

Udeleženci so posebej izpostavili, da jim je delavnica pomagala povezati okoljske probleme z delovnimi pogoji, ekonomskimi interesi in političnimi odločitvami. S tem so posamezne okoljske primere začeli razumeti kot del širših družbenih procesov in ne zgolj kot izolirane lokalne probleme.

Posebej visoko so ocenili mednarodno primerjavo, saj so kljub razlikam med državami prepoznali podobne vzorce pri odnosih med industrijo, lokalnimi skupnostmi, državo in okoljem.

Delavnica je udeležence spodbudila tudi k razmisleku o njihovi lastni vlogi ter možnostih za informiranje, sodelovanje in aktivno delovanje v skupnosti.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju povezav med okoljem, delom in družbenimi procesi,
2. poglobljenemu poznavanju konkretnih okoljskih problemov v različnih državah,
3. razumevanju vpliva industrijskih, ekonomskih in političnih odločitev na okolje,
4. razvoju primerjalnega in kritičnega mišljenja,
5. sposobnosti prepoznavanja ključnih akterjev in interesov,
6. večjemu zavedanju o možnostih za aktivno državljansko in kolektivno delovanje.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Delavnica je pomembno prispevala k ciljem projekta, saj je mladim omogočila povezovanje tem dostojnega dela, skupnega dobrega in okoljske pravičnosti skozi konkretne primere iz njihovih lokalnih okolij.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje lokalnih okoljskih problemov v različnih državah,
2. poznavanje povezav med okoljem, delom in ekonomskimi sistemi,
3. razumevanje vpliva industrije in političnega odločanja na okolje in lokalne skupnosti,
4. razumevanje odnosov med ekonomskimi interesi, javnim dobrim in okoljskimi posledicami,
5. poznavanje pomena aktivnega državljanstva pri reševanju družbenih in okoljskih problemov.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost analize konkretnih primerov iz prakse,
2. sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev, interesov in razmerij moči,
3. sposobnost primerjalnega razmišljanja med različnimi državami in konteksti,
4. sposobnost sodelovanja v skupinskem delu,
5. sposobnost argumentiranega izražanja mnenj in sodelovanja v razpravi.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji občutljivosti za okoljske in družbene probleme,
2. razvoju občutka odgovornosti do lokalne in širše skupnosti,
3. večji pripravljenosti za razpravo in aktivno vključevanje,
4. večji odprtosti za razumevanje izkušenj ljudi iz drugih okolij,
5. krepitvi solidarnosti med udeleženci iz različnih držav in družbenih okolij.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, saj je mladim omogočila razumevanje medsebojne povezanosti delovnih, družbenih in okoljskih vprašanj, razvijanje kritičnega mišljenja ter razmislek o njihovi vlogi pri soustvarjanju pravičnejših, bolj solidarnih in okoljsko odgovornih skupnosti.