Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Delavnica soraziskovanja – mapiranje kot orodje za organiziranje

Datum: 22. januar 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo izvedli delavnico soraziskovanja, usmerjeno v uporabo metode mapiranja kot orodja za analizo okolja in kolektivno organiziranje. Namen aktivnosti je bil mladim predstaviti praktično metodo, s katero lahko sistematično analizirajo svoje študijsko in delovno okolje, prepoznajo ključne akterje, odnose in razmerja moči ter na tej podlagi načrtujejo kolektivne pobude in nadaljnje delovanje.

V uvodnem delu smo udeležencem predstavili osnovna izhodišča soraziskovanja in mapiranja ter pomen sistematičnega zbiranja in analiziranja informacij pri organiziranju. Posebno pozornost smo namenili razumevanju odnosov moči, prepoznavanju formalnih in neformalnih struktur ter ugotavljanju, kako različni akterji vplivajo na probleme, s katerimi se mladi srečujejo v svojem okolju.

V praktičnem delu so udeleženci v manjših skupinah mapirali svoje študijsko in delovno okolje. Analizirali so odnose med različnimi akterji, prepoznavali ključne probleme in povezave ter razmišljali o možnostih za kolektivno delovanje. V zaključnem delu je sledila skupna analiza izdelanih map in ugotovitev ter razprava o konkretnih naslednjih korakih.

2. Namen aktivnosti

Cilji delavnice so bili:

1. mladim predstaviti metodo mapiranja in soraziskovanja kot praktično orodje za analizo njihovega okolja,
2. razvijati razumevanje struktur in razmerij moči v študijskem, delovnem in širšem družbenem okolju,
3. izboljšati sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev, problemov in odnosov med njimi,
4. pokazati pomen sistematične analize okolja pred načrtovanjem kolektivnih aktivnosti,
5. razvijati sposobnost strateškega razmišljanja in načrtovanja organizacijskih aktivnosti,
6. spodbuditi mlade k sodelovanju, kolektivnemu reševanju problemov in aktivnemu vključevanju v svoje okolje.

3. Potek in vključevanje mladih

Delavnica je bila zasnovana v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Uvod v soraziskovanje in mapiranje

V uvodnem delu smo predstavili metodo soraziskovanja ter mapiranje kot orodje za sistematično razumevanje okolja. Udeleženci so spoznali, kako lahko z zbiranjem informacij in njihovim skupnim analiziranjem pridobijo boljši vpogled v odnose, probleme in strukture, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.

Posebej smo poudarili, da mapiranje ni namenjeno zgolj zbiranju podatkov, temveč predstavlja izhodišče za razumevanje okolja in načrtovanje nadaljnjega delovanja.

b) Prepoznavanje akterjev in odnosov moči

V nadaljevanju smo se osredotočili na prepoznavanje ključnih akterjev v določenem okolju in odnosov med njimi. Udeleženci so razmišljali o tem, kdo sprejema odločitve, kdo ima formalno ali neformalno moč, kdo je neposredno prizadet zaradi določenih problemov ter kdo bi lahko podprl spremembe.

S tem smo mapiranje povezali z razumevanjem širših struktur moči in družbenih odnosov.

c) Praktično mapiranje študijskega in delovnega okolja

Osrednji del delavnice je predstavljalo praktično delo v manjših skupinah. Udeleženci so izbrali konkretna okolja iz svojega študijskega ali delovnega življenja ter izdelali njihove mape.

Pri tem so prepoznavali ključne akterje, njihove medsebojne povezave, pomembne probleme ter formalna in neformalna razmerja. Skupinsko delo je omogočilo primerjanje različnih izkušenj in skupno oblikovanje celovitejše slike posameznega okolja.

d) Od analize problemov do strategije

Na podlagi izdelanih map so skupine razmišljale o tem, kateri problemi so najpomembnejši in kje obstajajo možnosti za spremembe. Udeleženci so analizirali, katere akterje bi bilo treba vključiti, kje obstaja potencial za povezovanje ter katere ovire bi lahko vplivale na kolektivno delovanje.

Na ta način so pridobljene informacije začeli pretvarjati v izhodišča za oblikovanje konkretnih strategij organiziranja.

e) Skupna refleksija in naslednji koraki

V zaključnem delu so skupine predstavile svoje ugotovitve in izkušnje pri mapiranju. Sledila je skupna razprava o uporabnosti metode ter o možnostih njene uporabe pri nadaljnjih aktivnostih.

Udeleženci so razmišljali tudi o konkretnih naslednjih korakih, s katerimi bi lahko nadaljevali analizo svojega okolja, vzpostavljali nove povezave in razvijali kolektivne pobude.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali razumevanje metode mapiranja, njeno uporabnost pri analizi okolja, sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev in problemov, uporabnost metode za nadaljnje organiziranje ter kakovost skupinskega dela in razprave.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje metode mapiranja: 4,7 / 5,
2. uporabnost metode: 4,6 / 5,
3. prepoznavanje problemov in akterjev: 4,6 / 5,
4. uporabnost za nadaljnje delovanje: 4,5 / 5,
5. kakovost diskusije: 4,7 / 5.

Udeleženci so posebej izpostavili, da jim je delavnica ponudila konkretno orodje za bolj sistematično razumevanje struktur in odnosov moči v njihovem okolju. Kot pomembno prednost metode so prepoznali možnost, da kompleksne družbene odnose prikažejo na pregleden način ter na tej podlagi lažje razmišljajo o možnostih za spremembe.

Posebej pozitivno so ocenili skupinsko delo, ki jim je omogočilo primerjavo različnih pogledov in izkušenj ter povezovanje teoretičnih izhodišč z realnimi situacijami.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju metode mapiranja in soraziskovanja,
2. večji sposobnosti prepoznavanja struktur in razmerij moči,
3. izboljšanju sposobnosti analiziranja konkretnega študijskega in delovnega okolja,
4. prepoznavanju ključnih akterjev, problemov in medsebojnih povezav,
5. razvoju strateškega razmišljanja o možnostih kolektivnega delovanja,
6. oblikovanju konkretnih izhodišč za nadaljnje organiziranje.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Delavnica soraziskovanja je pomembno prispevala k ciljem projekta, saj je mladim ponudila praktična orodja za razumevanje svojega okolja ter razvijanje sposobnosti za aktivno in kolektivno vključevanje v reševanje problemov.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje metod mapiranja in soraziskovanja,
2. poznavanje struktur in razmerij moči,
3. razumevanje organizacijskih procesov in njihove povezave z analizo okolja,
4. razumevanje pomena sistematične analize pred načrtovanjem kolektivnega delovanja.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost sistematične analize svojega okolja in odnosov v njem,
2. sposobnost prepoznavanja ključnih akterjev in povezav med njimi,
3. sposobnost prepoznavanja problemov in možnosti za spremembe,
4. sposobnost razvoja osnovnih strategij za organiziranje in kolektivno delovanje,
5. sposobnost sodelovanja, izmenjave informacij in skupinskega analiziranja problemov.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji pripravljenosti za kolektivno delovanje,
2. razvoju strateškega in dolgoročnejšega razmišljanja,
3. večji samozavesti pri analiziranju družbenih situacij in odnosov moči,
4. večji pripravljenosti za sodelovanje in izmenjavo izkušenj,
5. krepitvi občutka odgovornosti, skupnosti in solidarnosti.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, predvsem z razvijanjem praktičnih kompetenc mladih za razumevanje svojega okolja, prepoznavanje družbenih problemov, strateško načrtovanje ter aktivno in kolektivno sodelovanje pri oblikovanju sprememb.