Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Bralno srečanje – Načela za scenarij po-rasti z ambicioznim blaženjem in visokim človekovim blagostanjem

Datum: 24. februar 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo organizirali bralno srečanje, na katerem smo obravnavali članek Načela za scenarij po-rasti z ambicioznim blaženjem in visokim človekovim blagostanjem. Srečanje je bilo namenjeno poglobljenemu razumevanju koncepta postrasti (post-growth) in njegovega pomena za soočanje s podnebno krizo ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni človekove blaginje.

Udeleženci so besedilo prebrali pred srečanjem, kar je omogočilo, da smo aktivnost namenili predvsem skupni interpretaciji, razjasnjevanju zahtevnejših konceptov in poglobljeni razpravi. Posebno pozornost smo namenili kritiki ekonomskih modelov, ki družbeno blaginjo tesno povezujejo z nenehno gospodarsko rastjo.

V nadaljevanju smo raziskovali alternativne pristope, ki v ospredje namesto povečevanja gospodarske proizvodnje postavljajo zadovoljevanje človekovih potreb, pravičnejšo porazdelitev virov in spoštovanje okoljskih omejitev. Udeleženci so razpravljali o konceptih zadostnosti, neenakosti, pravične porazdelitve virov ter možnosti preusmeritve gospodarstva v smer zadovoljevanja družbenih potreb.

2. Namen aktivnosti

Cilji bralnega srečanja so bili:

1. mladim približati koncept postrasti in njegove temeljne značilnosti,
2. spodbuditi kritičen razmislek o povezovanju gospodarske rasti s človekovo blaginjo,
3. poglobiti razumevanje povezav med gospodarskimi sistemi, podnebno krizo in družbenimi neenakostmi,
4. predstaviti koncepte zadostnosti, pravične porazdelitve virov in zadovoljevanja družbenih potreb,
5. raziskati možnosti zagotavljanja visoke ravni blaginje ob manjši rabi energije in naravnih virov,
6. razvijati sposobnost kritičnega branja in analize zahtevnejših ekonomskih, družbenih in okoljskih vprašanj.

3. Potek in vključevanje mladih

Bralno srečanje je bilo zasnovano v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Branje in skupna interpretacija besedila

Udeleženci so pred srečanjem prebrali izbrano besedilo o scenariju po-rasti. Na začetku srečanja so predstavili svoje razumevanje besedila, izpostavili njegove ključne argumente ter odprli vprašanja in nejasnosti, ki so se pojavile med branjem.

Skupaj smo razjasnjevali zahtevnejše koncepte in primerjali različne interpretacije, kar je omogočilo aktivno sodelovanje udeležencev pri oblikovanju skupnega razumevanja obravnavane tematike.

b) Gospodarska rast in človekova blaginja

Pomemben del razprave je bil namenjen odnosu med gospodarsko rastjo in človekovo blaginjo. Udeleženci so kritično obravnavali predpostavko, da povečevanje gospodarske proizvodnje in bruto domačega proizvoda samo po sebi pomeni izboljševanje kakovosti življenja.

Razpravljali smo o drugih dejavnikih, ki vplivajo na blaginjo ljudi, med drugim o dostopu do kakovostnih javnih storitev, stanovanj, zdravstva, izobraževanja, dostojnega dela, prostega časa in zdravega življenjskega okolja.

c) Podnebna kriza in okoljske omejitve

V nadaljevanju smo razpravo povezali s podnebno krizo in omejenostjo naravnih virov. Udeleženci so razmišljali o tem, ali je mogoče nadaljevati nenehno povečevanje materialne proizvodnje in porabe ter hkrati dovolj hitro zmanjševati okoljske pritiske.

Posebno pozornost smo namenili vprašanju, kako lahko družba zagotavlja visoko raven človekove blaginje ob zmanjševanju porabe energije in naravnih virov.

d) Neenakosti, zadostnost in pravična porazdelitev

Osrednja tema razprave je bila tudi vloga družbenih in ekonomskih neenakosti. Udeleženci so razmišljali o tem, kako neenakomerna porazdelitev dohodkov, bogastva in virov vpliva na okoljske obremenitve ter na možnosti ljudi za dostojno življenje.

Obravnavali smo koncept zadostnosti ter vprašanje, kako bi lahko pravičnejša porazdelitev obstoječih virov omogočila zagotavljanje visoke ravni blaginje brez potrebe po nenehnem povečevanju skupne materialne porabe.

e) Alternative in skupinska refleksija

V zaključnem delu smo razmišljali o možnostih drugačnega organiziranja gospodarstva in družbe. Udeleženci so razpravljali o tem, kako bi bilo mogoče gospodarske dejavnosti bolj neposredno usmeriti v zadovoljevanje družbenih potreb, zagotavljanje dostojnega dela in izboljševanje kakovosti življenja ob hkratnem spoštovanju ekoloških omejitev.

Skupinska refleksija je omogočila povezovanje teoretičnih konceptov z aktualnimi družbenimi in okoljskimi problemi ter razmislek o tem, kakšne spremembe bi bile potrebne za dolgoročno pravičnejšo in okoljsko vzdržno družbo.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali razumevanje koncepta postrasti, povezave med gospodarsko rastjo in človekovo blaginjo, razumevanje neenakosti in podnebne krize, relevantnost obravnavanih tem ter prispevek aktivnosti k razvoju kritičnega mišljenja.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje koncepta postrasti: 4,6 / 5,
2. razumevanje povezave med rastjo in blaginjo: 4,7 / 5,
3. razumevanje neenakosti in podnebne krize: 4,7 / 5,
4. relevantnost obravnavanih tem: 4,6 / 5,
5. prispevek k razvoju kritičnega mišljenja: 4,8 / 5.

Udeleženci so posebej izpostavili, da jih je srečanje spodbudilo k problematiziranju pogosto samoumevne predpostavke, da gospodarska rast avtomatično pomeni boljše življenje. Kot pomemben uvid so navedli razumevanje, da je mogoče visoko raven človekove blaginje povezovati z manjšo rabo virov, če so ti pravičneje razporejeni in če je gospodarstvo bolj neposredno usmerjeno v zadovoljevanje družbenih potreb.

Posebej pomembno je bilo tudi poglobljeno razumevanje povezave med družbenimi neenakostmi in podnebno krizo ter spoznanje, da dolgoročno reševanje okoljskih problemov zahteva tudi širše sistemske spremembe.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju koncepta postrasti in zadostnosti,
2. kritičnemu razmisleku o povezavi med gospodarsko rastjo in človekovo blaginjo,
3. poglobljenemu razumevanju povezav med ekonomijo, neenakostmi in podnebno krizo,
4. razumevanju pomena pravične porazdelitve virov,
5. razvoju kritičnega mišljenja o prevladujočih ekonomskih modelih,
6. razmisleku o alternativnih možnostih organiziranja gospodarstva in družbe.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Bralno srečanje je pomembno prispevalo k ciljem projekta, saj je mladim omogočilo poglobljeno raziskovanje povezav med ekonomskim sistemom, človekovo blaginjo, družbenimi neenakostmi in okoljskimi omejitvami.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje koncepta postrasti in zadostnosti,
2. poznavanje povezav med gospodarskimi sistemi in podnebnimi spremembami,
3. razumevanje razlik med gospodarsko rastjo in človekovo blaginjo,
4. razumevanje vloge družbenih in ekonomskih neenakosti pri okoljskih problemih,
5. poznavanje alternativnih pristopov, ki poudarjajo zadovoljevanje potreb in pravičnejšo porazdelitev virov.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost kritičnega branja in interpretacije zahtevnejših besedil,
2. sposobnost analize ekonomskih, družbenih in okoljskih konceptov,
3. sposobnost kritičnega vrednotenja prevladujočih ekonomskih predpostavk,
4. povezovanje teoretičnih konceptov z aktualnimi družbenimi in okoljskimi problemi,
5. sposobnost argumentiranega sodelovanja v poglobljeni skupinski razpravi.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji odprtosti za razmišljanje o alternativnih družbenih in ekonomskih modelih,
2. povečani občutljivosti za vprašanja družbene pravičnosti in okolja,
3. razvoju kritičnega odnosa do prevladujočih ekonomskih narativov,
4. večjemu zavedanju o povezavah med načinom organizacije gospodarstva, blaginjo ljudi in okoljskimi omejitvami,
5. povečani motivaciji za nadaljnje učenje in vključevanje v družbena ter okoljska vprašanja.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, saj je povezala vprašanja človekove blaginje, dostojnega življenja, družbene pravičnosti in okoljske vzdržnosti ter mladim omogočila kritičen razmislek o možnostih pravičnejše družbene in ekonomske ureditve.