MZDD
Pokaži vse
Bralno srečanje - Trg delovne sile in sestava delavskega razreda
Wednesday, December 17, 2025
19.00
Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 8, 2000 Maribor

Bralno srečanje - Trg delovne sile in sestava delavskega razreda

V društvu CEDRA nadaljujemo z našo sezono filmskih večerov in branj. Vabimo vas na naslednji dogodek: Dobili se bomo na bralnem srečanju, kjer bomo razpravljali o besedilu Rastka Močnika Trg delovne sile in sestava delavskega razreda. Avtor v njem kritično obravnava pojem »trga dela« ter odpira vprašanja o razmerju med kapitalom, državo in delavskim razredom. Besedilo ponuja izhodišče za razmislek o tem, kako se oblikujejo in spreminjajo razredni odnosi ter kako jih lahko povežemo s sodobnimi oblikami dela, prekarnostjo in položajem delavcev. Do srečanja imate čas, da preberete besedilo, na dogodku pa bomo skupaj osvetlili njegove ključne poudarke, razjasnili zahtevnejše koncepte ter odprli razpravo o njihovem pomenu za današnji svet dela. Besedilo je v priponki.

Poročilo o aktivnosti

Poročilo o aktivnosti


Poročilo dogodka: Bralno srečanje – Trg delovne sile in sestava delavskega razreda


Datum: 17. december 2025

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor


1. Opis aktivnosti


V okviru projekta smo organizirali bralno srečanje, na katerem smo obravnavali besedilo Rastka Močnika Trg delovne sile in sestava delavskega razreda. Srečanje je bilo namenjeno poglobljenemu razumevanju pojma trga dela ter razmerij med kapitalom, državo in delavskim razredom.

Udeleženci so besedilo prebrali pred srečanjem, kar je omogočilo, da smo dogodek namenili predvsem skupni interpretaciji, razjasnjevanju zahtevnejših konceptov in poglobljeni razpravi. V uvodnem delu so udeleženci izpostavili ključne poudarke besedila ter dileme, ki so se pojavile pri njegovem branju.

Sledila je moderirana razprava o ideološki funkciji pojma »trg dela«, razmerju med produkcijo in širšimi družbenimi procesi ter o načinih, kako se delavski razred oblikuje in spreminja. Posebno pozornost smo namenili povezovanju teoretičnih izhodišč s sodobnimi oblikami dela, prekarnostjo, družbenimi neenakostmi in izkušnjami mladih na trgu dela.


2. Namen aktivnosti


Cilji bralnega srečanja so bili:

  1. poglobiti razumevanje koncepta trga dela in razrednih odnosov,
  2. mladim približati povezave med kapitalom, delom, državo in širšimi družbenimi procesi,
  3. spodbuditi kritično razmišljanje o pojmih, ki se v vsakdanjem in javnem diskurzu pogosto predstavljajo kot samoumevni ali nevtralni,
  4. povezati teoretično razumevanje razrednih odnosov s sodobnimi oblikami dela, zlasti s prekarnim delom,
  5. razvijati sposobnost kritičnega branja in interpretacije zahtevnejših družboslovnih besedil,
  6. spodbuditi razmislek o kolektivnem organiziranju in možnostih skupnega delovanja delavcev.


3. Potek in vključevanje mladih


Bralno srečanje je bilo zasnovano v več medsebojno povezanih sklopih:


a) Branje in individualna priprava


Udeleženci so pred srečanjem prebrali besedilo Rastka Močnika Trg delovne sile in sestava delavskega razreda. Predhodno branje jim je omogočilo, da so se seznanili z glavnimi argumenti besedila ter na srečanje prišli z lastnimi vprašanji, razmisleki in dilemami.


b) Skupna interpretacija besedila


V uvodnem delu srečanja so udeleženci izpostavili ključne poudarke besedila ter dele, ki so se jim zdeli posebej pomembni ali zahtevni za razumevanje. Skupaj smo razjasnjevali kompleksnejše koncepte in primerjali različne interpretacije besedila.

Takšen način dela je omogočil aktivno vključevanje udeležencev ter ustvaril prostor, v katerem so lahko skozi skupno razpravo poglobili svoje razumevanje prebranega.


c) Kritični razmislek o pojmu »trg dela«


Osrednji del razprave je bil namenjen pojmu »trg dela«. Udeleženci so razmišljali o tem, v kolikšni meri ta pojem ustrezno opisuje odnose med delavci in kapitalom ter kakšna razmerja moči lahko prikriva predstavljanje dela kot blaga, s katerim posamezniki prosto nastopajo na trgu.

S tem smo odprli širšo razpravo o tem, kako lahko jezik in pojmi, ki jih uporabljamo za opisovanje družbenih odnosov, vplivajo na naše razumevanje družbene realnosti.


d) Kapital, država in sestava delavskega razreda


V nadaljevanju smo obravnavali razmerja med kapitalom, državo in delavskim razredom. Razpravljali smo o tem, kako produkcijski in širši družbeni procesi vplivajo na položaj delavcev ter kako se zaradi gospodarskih, tehnoloških in družbenih sprememb spreminjata sestava in položaj delavskega razreda.

Posebno pozornost smo namenili vprašanju razdrobljenosti delavcev ter razlikam med različnimi oblikami in pogoji zaposlovanja.


e) Prekarno delo in kolektivno organiziranje


V zaključnem delu so udeleženci teoretične koncepte povezovali s sodobnimi oblikami dela in lastnimi izkušnjami. Posebej smo obravnavali prekarno delo, negotovost zaposlitve in različne položaje mladih pri vstopanju na trg dela.

Razprava se je usmerila tudi k vprašanju kolektivnega organiziranja. Udeleženci so razmišljali o tem, kako razdrobljenost delavcev vpliva na možnosti skupnega delovanja ter kakšno vlogo lahko imajo solidarnost, povezovanje in kolektivno organiziranje pri izboljševanju delovnih in življenjskih pogojev.


4. Doseženi rezultati


Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali razumevanje koncepta trga dela in razrednih odnosov, sposobnost povezovanja teorije s sodobnimi oblikami dela, prispevek aktivnosti k razvoju kritičnega mišljenja ter kakovost skupinske razprave.


Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

  1. razumevanje koncepta trga dela: 4,5 / 5,
  2. razumevanje razrednih odnosov: 4,6 / 5,
  3. povezovanje teorije s prakso: 4,5 / 5,
  4. prispevek k razvoju kritičnega mišljenja: 4,7 / 5,
  5. kakovost skupinske razprave: 4,6 / 5.


Udeleženci so posebej izpostavili, da jim je srečanje omogočilo boljše razumevanje dejstva, da »trg dela« ni nujno nevtralen pojem, temveč odraža določena družbena razmerja in razmerja moči.

Pomemben rezultat srečanja je bilo tudi povezovanje teoretičnih konceptov z lastnimi izkušnjami prekarnega in drugih oblik dela. Udeleženci so kot pomembno temo izpostavili kolektivno organiziranje kot enega od možnih odgovorov na razdrobljenost in neenak položaj delavcev.


Aktivnost je tako prispevala k:

  1. boljšemu razumevanju koncepta trga dela in razrednih odnosov,
  2. poglobljenemu razumevanju povezav med kapitalom, delom, državo in družbenimi procesi,
  3. razvoju kritičnega odnosa do samoumevnih družbenih in ekonomskih pojmov,
  4. povezovanju teoretičnih konceptov s sodobnimi oblikami in izkušnjami dela,
  5. boljšemu razumevanju prekarnosti in razdrobljenosti delavcev,
  6. razmisleku o pomenu solidarnosti in kolektivnega organiziranja.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta


Bralno srečanje je pomembno prispevalo k ciljem projekta, zlasti na področju razumevanja dostojnega dela, družbenih neenakosti, kritičnega mišljenja in aktivnega državljanstva mladih.


Na področju znanja so udeleženci poglobili:

  1. razumevanje koncepta trga dela kot družbeno oblikovanega pojava,
  2. poznavanje razrednih odnosov in vloge države,
  3. razumevanje povezav med kapitalom, delom in širšimi družbenimi procesi,
  4. razumevanje sodobnih sprememb v sestavi in položaju delavskega razreda,
  5. razumevanje povezav med teoretičnimi koncepti in sodobnimi oblikami prekarnega dela.


Na področju spretnosti so razvijali:

  1. sposobnost kritičnega branja in interpretacije zahtevnejših družboslovnih besedil,
  2. sposobnost analize abstraktnih družbenih in ekonomskih konceptov,
  3. sposobnost povezovanja teorije s konkretnimi primeri in lastnimi izkušnjami,
  4. sposobnost argumentiranega sodelovanja v poglobljeni skupinski razpravi,
  5. sposobnost kritičnega vrednotenja pojmov in razlag, ki se v javnem diskurzu pogosto predstavljajo kot samoumevni.


Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

  1. večji pripravljenosti za razmislek o družbenih strukturah in razmerjih moči,
  2. povečani občutljivosti za družbene in ekonomske neenakosti,
  3. razvoju kritičnega odnosa do samoumevnih družbenih pojmov,
  4. večjemu zavedanju o pomenu solidarnosti in kolektivnega delovanja,
  5. povečani motivaciji za nadaljnje učenje in aktivno vključevanje v družbena vprašanja.


Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, saj je mladim omogočila poglobljeno razumevanje sveta dela in družbenih neenakosti ter jih spodbudila h kritičnemu razmišljanju o lastnem položaju, kolektivnem delovanju in možnostih aktivnega sooblikovanja družbe.