Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Filmski večer – Matewan

Datum: 14. maj 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo organizirali tretji filmski večer iz cikla filmskih večerov o delavskih pravicah, dostojnem delu in skupnem dobrem. Ogledali smo si film Matewan (1987), ki skozi zgodbo rudarskih delavcev in njihovega organiziranja odpira vprašanja delavskih pravic, sindikalnega organiziranja, stavke, solidarnosti ter razmerij moči med delavci in podjetji.

Poseben poudarek aktivnosti je bil namenjen procesu kolektivnega organiziranja. Udeleženci so skozi filmsko zgodbo spremljali, kako se delavci kljub razlikam med njimi poskušajo povezati v kolektiv ter kako podjetje njihovo organiziranje poskuša oslabiti z uporabo nadomestnih delavcev, pritiski in spodbujanjem delitev med različnimi skupinami delavcev.

Po ogledu filma je sledila moderirana diskusija o pomenu sindikalnega organiziranja, stavke in delavske solidarnosti. Udeleženci so analizirali, kako lahko rasne, etnične, socialne in druge delitve zmanjšujejo sposobnost delavcev za skupno delovanje ter kako je mogoče takšne razlike uporabljati za ohranjanje neenakih razmerij moči.

Film je predstavljal tudi izhodišče za primerjavo zgodovinskih oblik delavskega organiziranja s sodobnimi razmerami v svetu dela in za razmislek o aktualnem pomenu kolektivnega organiziranja.

2. Namen aktivnosti

Cilji filmskega večera so bili:

1. mladim skozi filmski medij približati pomen sindikalnega organiziranja in stavke,
2. poglobiti razumevanje razmerij moči med delavci, podjetji in institucijami,
3. predstaviti zgodovinske primere delavskega organiziranja in konfliktov med delom in kapitalom,
4. spodbuditi razmislek o mehanizmih, s katerimi je mogoče preprečevati ali slabiti kolektivno organiziranje delavcev,
5. poudariti pomen preseganja rasnih, etničnih, socialnih in drugih delitev med delavci,
6. razvijati razumevanje solidarnosti kot pomembnega pogoja za učinkovito kolektivno delovanje,
7. povezati zgodovinske izkušnje delavskega organiziranja s sodobnimi delovnimi razmerami in izzivi.

3. Potek in vključevanje mladih

Filmski večer je bil zasnovan v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Uvod in umestitev filma

Pred projekcijo smo udeležencem predstavili osnovni zgodovinski in družbeni kontekst filma Matewan. Posebej smo izpostavili vprašanja delavskega organiziranja, sindikatov, stavk ter konfliktov med interesi delavcev in podjetij.

Udeležence smo spodbudili, da so med ogledom pozorni na odnose med različnimi skupinami delavcev, načine njihovega organiziranja ter mehanizme, s katerimi podjetje poskuša preprečiti njihovo povezovanje.

b) Ogled filma

Udeleženci so si skupaj ogledali film Matewan. Filmska zgodba jim je omogočila spremljanje razvoja delavskega kolektiva od začetnega nezaupanja in delitev do postopnega oblikovanja solidarnosti in skupnega delovanja.

Posebno pozornost so namenili vlogi sindikalnega organiziranja in stavke ter vprašanju, kako lahko skupno delovanje spremeni razmerje moči med posameznimi delavci in podjetjem.

c) Sindikalno organiziranje in stavka

Po ogledu smo razpravljali o vlogi sindikata kot strukture, ki omogoča povezovanje posameznih delavcev okoli skupnih interesov.

Udeleženci so analizirali pomen stavke kot oblike kolektivnega delovanja ter razmišljali o tem, zakaj ima skupina organiziranih delavcev drugačen položaj kot posameznik, ki se z delodajalcem sooča sam.

d) Mehanizmi preprečevanja kolektivnega organiziranja

Pomemben del razprave je bil namenjen načinom, s katerimi podjetje v filmu poskuša oslabiti stavko in organiziranje delavcev.

Udeleženci so prepoznavali uporabo nadomestnih delavcev, pritiskov, zastraševanja in spodbujanja konfliktov med različnimi skupinami kot načine zmanjševanja kolektivne moči delavcev.

Razprava je omogočila tudi primerjavo teh zgodovinskih primerov z različnimi oblikami pritiskov in ovir, s katerimi se lahko delavci pri organiziranju srečujejo danes.

e) Delitve med delavci in pomen solidarnosti

Osrednji del razprave je bil namenjen odnosom med različnimi skupinami delavcev. Udeleženci so analizirali, kako rasne, etnične, socialne in druge razlike vplivajo na možnosti za kolektivno delovanje.

Posebej smo razpravljali o tem, da obstoj razlik sam po sebi ne preprečuje solidarnosti, temveč je pomembno, ali jih različne skupine uspejo preseči in prepoznati skupne interese.

Film je tako omogočil razmislek o solidarnosti, ki temelji na skupnem položaju in skupnem delovanju kljub razlikam med posamezniki.

f) Povezovanje s sodobnimi delovnimi razmerami

V zaključnem delu so udeleženci primerjali razmere, predstavljene v filmu, s sodobnim svetom dela.

Razpravljali so o tem, kako se je delavsko organiziranje skozi čas spreminjalo, kateri problemi ostajajo podobni ter kakšen pomen imajo sindikati, solidarnost in kolektivno delovanje pri današnjem prizadevanju za dostojno delo in delavske pravice.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali svoje razumevanje sindikalnega organiziranja, pomena stavke in kolektivnega delovanja, vpliva delitev med delavci, razmerij moči med delavci in podjetji ter relevantnost tem filma za sodobne delovne razmere.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje pomena sindikalnega organiziranja: 5 / 5,
2. razumevanje pomena stavke in kolektivnega delovanja: 4,5 / 5,
3. razumevanje vpliva delitev med delavci: 4 / 5,
4. razumevanje razmerij moči med delavci in podjetji: 4,5 / 5,
5. relevantnost tem za sodobne delovne razmere: 4,5 / 5.

Udeleženci so kot enega ključnih poudarkov filma izpostavili pomen solidarnosti med delavci, ki presega rasne, etnične in druge razlike. Razprava je pokazala razumevanje, da lahko delitve med različnimi skupinami delavcev zmanjšujejo njihovo kolektivno moč ter koristijo tistim, ki želijo preprečiti njihovo organiziranje.

Posebej je bil izpostavljen pomen sindikata kot strukture, ki posamezne delavce povezuje v kolektiv in jim omogoča učinkovitejše zastopanje skupnih interesov. Udeleženci so skozi film bolje razumeli tudi pomen stavke kot kolektivnega sredstva, s katerim lahko delavci vplivajo na razmerje moči.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju pomena sindikalnega organiziranja,
2. poglobljenemu razumevanju stavke in kolektivnega delovanja,
3. prepoznavanju različnih načinov preprečevanja in slabljenja delavskega organiziranja,
4. razumevanju vpliva delitev med delavci na njihovo kolektivno moč,
5. razumevanju pomena solidarnosti med delavci različnih okolij,
6. povezovanju zgodovinskih izkušenj delavskega organiziranja s sodobnimi delovnimi razmerami.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Filmski večer je pomembno prispeval k ciljem projekta, saj je mladim skozi konkreten zgodovinski primer omogočil poglobljeno razumevanje delavskih pravic, sindikalnega organiziranja, kolektivnega delovanja in solidarnosti.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje pomena sindikalnega organiziranja in stavke,
2. poznavanje zgodovinskih oblik delavskega organiziranja in konfliktov med delom in kapitalom,
3. razumevanje pomena solidarnosti med delavci različnih rasnih, etničnih in socialnih okolij,
4. razumevanje razmerij moči med delavci, podjetji in lokalnimi institucijami,
5. poznavanje različnih mehanizmov, s katerimi je mogoče preprečevati ali slabiti kolektivno organiziranje.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost kritične analize delovnih in družbenih odnosov skozi filmsko vsebino,
2. sposobnost prepoznavanja mehanizmov ustvarjanja in izkoriščanja delitev med različnimi skupinami delavcev,
3. sposobnost analiziranja razmerij moči med različnimi družbenimi akterji,
4. sposobnost povezovanja zgodovinskih primerov delavskega organiziranja s sodobnimi delovnimi razmerami,
5. sposobnost sodelovanja v argumentirani skupinski razpravi.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. krepitvi solidarnosti z delavci ne glede na njihovo poreklo ali družbeni položaj,
2. večji pripravljenosti za razmislek o kolektivnih načinih reševanja problemov,
3. večjemu razumevanju pomena preseganja delitev pri skupnem delovanju,
4. večji pripravljenosti za vključevanje v razprave o delavskih pravicah in dostojnem delu,
5. večjemu zavedanju pomena organiziranja in solidarnosti pri uveljavljanju skupnih interesov.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, predvsem s poglabljanjem razumevanja delavskih pravic, sindikalnega organiziranja, solidarnosti in kolektivnega delovanja ter z razvijanjem sposobnosti mladih za kritično razumevanje razmerij moči v svetu dela.