Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Bralno srečanje – Branko Bembič: Ekonomski boj in razredna kultura delavcev

Datum: 15. april 2026

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 6, 2000 Maribor

1. Opis aktivnosti

V okviru projekta smo organizirali bralno srečanje, na katerem so udeleženci obravnavali članek Branka Bembiča Ekonomski boj in razredna kultura delavcev. Srečanje je bilo namenjeno poglobljenemu razumevanju pomena ekonomskega boja delavcev ter njegove vloge pri oblikovanju solidarnosti, kolektivne zavesti in razredne kulture.

Udeleženci so besedilo prebrali pred srečanjem, kar je omogočilo, da smo se na dogodku osredotočili predvsem na skupno interpretacijo ključnih argumentov, razjasnjevanje zahtevnejših konceptov ter povezovanje teoretičnih izhodišč s sodobnimi razmerami v svetu dela.

Posebno pozornost smo namenili razmisleku o tem, da pomen ekonomskega boja ni omejen zgolj na doseganje neposrednih materialnih izboljšav, kot so višje plače ali boljši delovni pogoji. Kolektivno prizadevanje za skupne interese lahko delavce med seboj povezuje, razvija solidarnost, krepi kolektiv ter prispeva k oblikovanju skupnega razumevanja njihovega položaja v družbi.

2. Namen aktivnosti

Cilji bralnega srečanja so bili:

1. poglobiti razumevanje pomena ekonomskega boja delavcev,
2. raziskati povezavo med ekonomskim bojem, kolektivnim delovanjem in solidarnostjo,
3. mladim približati koncept razredne kulture in procese njenega oblikovanja,
4. spodbuditi razmislek o vlogi sindikatov in drugih oblik delavskega organiziranja,
5. povezati teoretične koncepte s sodobnimi spremembami v svetu dela,
6. razvijati sposobnost kritičnega branja, argumentirane razprave in razumevanja širših družbenih procesov.
7. 
   

3. Potek in vključevanje mladih

Bralno srečanje je bilo zasnovano v več medsebojno povezanih sklopih:

a) Branje in skupna interpretacija besedila

Udeleženci so pred srečanjem prebrali članek Branka Bembiča Ekonomski boj in razredna kultura delavcev. Na začetku srečanja so izpostavili dele besedila, ki so se jim zdeli najpomembnejši, ter vprašanja in dileme, ki so se pojavili med branjem.

S skupno interpretacijo smo razjasnjevali zahtevnejše koncepte in oblikovali skupno izhodišče za nadaljnjo razpravo.

b) Ekonomski boj in materialni interesi delavcev

V nadaljevanju smo obravnavali pomen ekonomskega boja ter konkretne interese, zaradi katerih se delavci organizirajo in kolektivno delujejo.

Razpravljali smo o vprašanjih plač, delovnih pogojev, delovnega časa, varnosti zaposlitve in drugih materialnih vidikih delovnega razmerja. Pri tem smo posebno pozornost namenili vprašanju, kako lahko prizadevanje za konkretne izboljšave postane izhodišče za širše povezovanje med delavci.

c) Od individualnih problemov do kolektivnega delovanja

Pomemben del razprave je bil namenjen prehodu od individualnega do kolektivnega razumevanja problemov.

Udeleženci so razmišljali o tem, kako se lahko problemi, ki jih posameznik sprva doživlja kot osebne, skozi pogovor in skupno delovanje prepoznajo kot problemi, ki si jih deli večja skupina delavcev. Prav prepoznavanje skupnih interesov lahko predstavlja pomembno podlago za razvoj kolektiva in solidarnosti.

d) Solidarnost in razredna kultura

Osrednji del srečanja je bil namenjen konceptu razredne kulture. Razpravljali smo o tem, kako se skozi skupne izkušnje, medsebojno pomoč in kolektivno delovanje razvijajo odnosi solidarnosti ter občutek pripadnosti širšemu kolektivu.

Udeleženci so razmišljali o tem, da solidarnost ni nujno nekaj, kar obstaja že pred kolektivnim delovanjem, temveč se lahko razvija prav skozi skupne boje, izkušnje in organiziranje.

e) Sindikati, organiziranje in sodobni svet dela

V nadaljevanju smo teoretične koncepte povezali s sodobnimi razmerami v svetu dela. Razpravljali smo o vlogi sindikatov in drugih oblik kolektivnega organiziranja ter o izzivih, ki jih prinašajo prekarne zaposlitve, individualizacija delovnih razmerij in razdrobljenost delavcev.

Udeleženci so razmišljali o možnostih za oblikovanje solidarnosti in kolektivnega delovanja tudi v okoliščinah, kjer imajo delavci različne zaposlitvene statuse in delovne pogoje.

f) Skupinska refleksija

V zaključnem delu so udeleženci povezali obravnavane koncepte z aktualnimi primeri in lastnim razumevanjem sveta dela.

Razprava se je osredotočila na vprašanje, kakšen pomen imajo kolektivno delovanje, solidarnost in organiziranje za izboljševanje delovnih pogojev ter za širšo sposobnost ljudi, da skupaj vplivajo na družbene procese.

4. Doseženi rezultati

Evalvacija aktivnosti je bila izvedena z vprašalnikom in skupinsko refleksijo. Udeleženci so ocenjevali svoje razumevanje ekonomskega boja, povezave med solidarnostjo in kolektivnim delovanjem, koncepta razredne kulture, relevantnost obravnavanih tem ter prispevek aktivnosti k razvoju kritičnega mišljenja.

Povprečne ocene na petstopenjski lestvici so bile:

1. razumevanje ekonomskega boja: 4,6 / 5,
2. razumevanje solidarnosti in kolektiva: 4,7 / 5,
3. razumevanje razredne kulture: 4,6 / 5,
4. relevantnost obravnavanih tem: 4,5 / 5,
5. prispevek k razvoju kritičnega mišljenja: 4,7 / 5.

Aktivnost je udeležencem omogočila poglobljeno razumevanje ekonomskega boja kot procesa, katerega pomen presega neposredne materialne rezultate. Skozi razpravo so prepoznavali, da lahko skupno prizadevanje za izboljšanje plač, delovnih pogojev in drugih pravic prispeva tudi k oblikovanju trajnejših odnosov med delavci.

Pomemben rezultat je bilo tudi boljše razumevanje povezave med kolektivnim delovanjem in solidarnostjo. Udeleženci so razpravljali o tem, kako se skozi skupno delovanje razvijajo medsebojno zaupanje, skupna identiteta in sposobnost nadaljnjega organiziranja.

Aktivnost je tako prispevala k:

1. boljšemu razumevanju pomena ekonomskega boja,
2. poglobljenemu razumevanju povezave med materialnimi interesi in kolektivnim delovanjem,
3. razumevanju koncepta razredne kulture in procesov njenega oblikovanja,
4. boljšemu razumevanju pomena solidarnosti med delavci,
5. kritičnemu razmisleku o vlogi sindikatov in organiziranja,
6. povezovanju teoretičnih konceptov s sodobnimi razmerami v svetu dela.

5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta

Bralno srečanje je pomembno prispevalo k ciljem projekta, saj je mladim omogočilo poglobljeno razumevanje kolektivnih vidikov sveta dela ter pomena solidarnosti, organiziranja in skupnega delovanja pri izboljševanju delovnih in življenjskih pogojev.

Na področju znanja so udeleženci poglobili:

1. razumevanje pomena ekonomskega boja delavcev,
2. poznavanje koncepta razredne kulture,
3. razumevanje povezave med ekonomskim bojem, solidarnostjo in kolektivnim delovanjem,
4. razumevanje vloge sindikatov in drugih oblik delavskega organiziranja,
5. razumevanje sodobnih sprememb v svetu dela ter njihovih posledic za možnosti kolektivnega delovanja.

Na področju spretnosti so razvijali:

1. sposobnost kritičnega branja in interpretacije zahtevnejših teoretičnih besedil,
2. sposobnost analiziranja družbenih in ekonomskih konceptov,
3. sposobnost povezovanja teorije s sodobnimi primeri iz sveta dela,
4. sposobnost sodelovanja v poglobljeni skupinski razpravi,
5. sposobnost argumentiranega izražanja in soočanja različnih pogledov.

Na področju odnosov in vedenja je aktivnost prispevala k:

1. večji pripravljenosti za kolektivno delovanje,
2. povečani občutljivosti za družbene in ekonomske neenakosti,
3. krepitvi razumevanja pomena solidarnosti,
4. večji odprtosti za sodelovanje in povezovanje z drugimi,
5. večji motivaciji za aktivno vključevanje v družbene procese.

Aktivnost je tako neposredno podprla cilje projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje, predvsem s poglabljanjem razumevanja dostojnega dela, delavskih pravic, solidarnosti in kolektivnega organiziranja ter z razvijanjem sposobnosti mladih za kritično razumevanje in aktivno sooblikovanje družbenih odnosov.