MZDD
Pokaži vse
Okoljska delavnica – Dostojno delo in okolje
Wednesday, November 12, 2025
19.00
Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 8, 2000 Maribor

Okoljska delavnica – Dostojno delo in okolje

V sklopu projekta Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje vabimo vse mlade na delavnico o podnebni (ne)pravičnosti, na kateri bomo raziskovali izzive, ki jih okoljska kriza prinaša mladim in lokalni skupnosti. Na delavnici bomo predstavili ključne vidike podnebnih sprememb, presegane planetarne meje ter vprašanje, zakaj vsi nismo enako odgovorni in enako prizadeti. Dogodek pripravljamo v sodelovanju z iniciativo Mladi za podnebno pravičnost Maribor. Na dogodku bomo skupaj mapirali največje lokalne probleme na področju okolja in podnebja ter razmišljali o tem, kako se lahko mladi organiziramo za izboljšanje razmer. Udeleženke in udeleženci bodo lahko delili svoja opažanja, izkušnje in predloge, hkrati pa bomo predstavili orodja skupnostnega delovanja, ki krepijo solidarnost, vključenost in aktivno odzivanje na sistemske izzive. Glavni namen delavnice je spodbuditi razmislek o tem, kako sistemske spremembe vplivajo na naše vsakdanje življenje, kakšne možnosti imamo kot posamezniki in kot skupnost pri iskanju pravičnih rešitev ter kako lahko gradimo bolj zeleno, varno in solidarno prihodnost. Dogodek bo priložnost, da mladi izrazijo svoje mnenje, odprejo vprašanja in postanejo del širše razprave o podnebni pravičnosti.

Poročilo o aktivnosti

Poročilo dogodka: Okoljska delavnica – Dostojno delo in okolje


Datum: 12. november 2025

Kontekst: Erasmus+ projekt Mladi za dostojno delo, skupno dobro in okolje (KA145)

Lokacija: Pekarna Magdalenske mreže, Maribor


1. Opis aktivnosti


V okviru projekta smo izvedli izobraževalno delavnico na temo Dostojno delo in okolje, pri kateri smo sledili gradivu in vsebinam, pripravljenim v projektni skupini. Namen delavnice je bil okrepiti razumevanje podnebne (ne)pravičnosti, njenega izvora, posledic ter povezav med okoljskimi izzivi, delavskimi pravicami in družbeno pravičnostjo.

V uvodnem delu smo udeležencem predstavili osnovne koncepte podnebne krize, planetarnih mej ter aktualne podnebne vplive v Sloveniji. Nadaljevali smo s pregledom ključnih sistemskih vzrokov, pri čemer smo se osredotočili zlasti na vlogo kapitalističnega ekonomskega sistema, neskončne rasti ter pritiska na naravne vire.

Drugi del delavnice je bil namenjen razpravi o globalnih in družbenih neenakostih – tako med državami kot med posameznimi sloji prebivalstva. Poseben poudarek je bil na tem, da posledic podnebnega zloma ne nosimo vsi enako ter da so najbolj ranljive skupnosti pogosto tudi najbolj izpostavljene.

Zaključni del je bil namenjen vsebini podnebne pravičnosti, razumevanju sistemskih sprememb in vlogi aktivnega državljanstva. Delavnica je potekala interaktivno – udeleženci so sodelovali v skupinskih razpravah in izvedli praktično vajo identificiranja lokalnih okoljskih in družbenih problemov.


2. Namen aktivnosti


Cilji delavnice so bili:

  1. predstaviti mladim povezavo med podnebnimi spremembami, gospodarskim sistemom in družbeno pravičnostjo,
  2. razložiti, zakaj podnebna kriza ni zgolj okoljski, temveč globoko sistemski problem,
  3. okrepiti razumevanje koncepta dostojnega življenja v okviru ekoloških omejitev,
  4. spodbuditi razmislek o vlogi mladih pri družbenih in okoljskih spremembah,
  5. odpreti prostor za razmišljanje o možnostih aktivnega sodelovanja v lokalnih iniciativah.


3. Potek in vključevanje mladih


Delavnica je bila zasnovana v več tematskih sklopih:


a) Uvod – planetarne meje in okoljske krize


Udeležencem smo predstavili koncept planetarnih mej, ključne presežene meje (podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti) ter vplive okoljskih zlomov v Sloveniji, vključno z vročinskimi valovi, degradacijo ekosistemov in vplivi na kmetijstvo.


b) Sistemski vzroki – ekonomija dobička in neskončne rasti


Udeleženci so spoznali logiko konkurenčnega tržnega sistema, pritiske na okoljske standarde ter razloge, zakaj podjetja pogosto izogibajo stroškom varovanja okolja. Izpostavljeno je bilo, da so podnebne spremembe rezultat delovanja ekonomskih struktur, ne zgolj naravnih dejavnikov.


c) Neenakosti – kdo je odgovoren in kdo najbolj prizadet?


Razprava je zajela globalne emisijske razlike, nesorazmeren delež najbogatejših pri svetovnih izpustih ter razlike med vplivi na prebivalce bogatih držav in tistih na globalnem jugu. Mladi so izhodišča povezali s primeri iz svojega lokalnega okolja.


d) Podnebna pravičnost in družbene alternative


Osredotočili smo se na vprašanja pravične družbene preobrazbe, razvoj javnih in skupnostnih storitev ter vlogo aktivizma pri sistemskih spremembah. Obravnavali smo koncept družbe, ki temelji na potrebah ljudi in planeta namesto na logiki dobička.


e) Skupinsko delo – lokalni problemi in možnosti ukrepanja


V zaključku so udeleženci v skupinah prepoznali najbolj pereče okoljske in družbene probleme v Mariboru ter razmišljali o možnih oblikah lokalnega organiziranja in konkretnih ukrepih. Povratne informacije so pokazale visoko stopnjo angažiranosti in zanimanja.


4. Doseženi rezultati


Delavnica je prispevala k:

  1. visoki stopnji sodelovanja in angažiranosti mladih,
  2. boljšemu razumevanju sistemskih vzrokov okoljskih in družbenih kriz,
  3. razvijanju razumevanja podnebne pravičnosti in povezanih konceptov,
  4. povezovanju okoljskih tem z dostojnim delom, neenakostmi in družbenimi strukturami,
  5. aktivni identifikaciji lokalnih problemov in oblikovanju predlogov za ukrepanje,
  6. večjemu zanimanju za vključevanje v lokalne iniciative, kot so podnebni štrajki, mladinske organizacije in skupnostni projekti.


5. Učni učinki in prispevek k ciljem projekta


Delavnica je pomembno prispevala k ciljem projekta, saj je:

  1. okrepila kritično mišljenje in sistemsko razumevanje družbenih procesov,
  2. mladim približala povezanost med dostojnim delom, ekološkimi omejitvami in družbenimi neenakostmi,
  3. izboljšala sposobnost analiziranja družbenih in okoljskih struktur,
  4. spodbudila razmišljanje o alternativah trenutnemu gospodarskemu modelu,
  5. razvila zavedanje o vlogi mladih pri družbenih spremembah,
  6. podprla vrednote solidarnosti, pravičnosti in skrbi za skupnost.